Sklepi o dodatku za zdravstveno nego

Kako je sestavljen dodatek za zdravstveno nego?
Kako se obračunava dodatek za zdravstveno nego?
Ali dodatek za zdravstveno nego pripada tudi medicinskim sestram, ki delajo v drugih dejavnostih (npr. zdravilišča ali vojašnice)?
Ali se dodatek za zdravstveno nego obračunava tudi za nadurno delo, dežurstva in stalno pripravljenost?
Ali pripada dodatek za zdravstveno nego tudi glavnim medicinskim sestram?

Razvrščanje delovnih mest v plačilne razrede

Kaj sodi v strokovno pripravo na delo in kdaj se izvaja?
Ali dodatki opredeljeni v kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi pripadajo tudi pripravnikom in kako se obračunavajo?
Kako je potrebno skleniti zavarovanje iz 72. člena Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije?
Kaj pomeni termin pričakovani rezultati dela?
Kako opredeliti tipično delovno mesto diplomirane medicinske sestre in profesorja zdravstvene vzgoje glede na nov sistem izobraževanja?
Ali delavcu , ki zaradi praznika ali dela prostega dne, določenega z zakonom in mu del časa v katerem opravlja storitve, prerazporejamo v redni delovni čas na tak način, da po dežurstvu, na delovni dan po prazniku lahko odide na počitek, pripada nadomestilo za praznik?
Kako se obračunava in izplačuje nadomestilo plače za čas letnega dopusta?
Ali se šteje v fond ur rednega delovnega časa tudi udeležba na strokovnem izpopolnjevanju na delavčev prost dan (sobota, nedelja)? Ali študijske obveznosti (vaje) zmanjšujejo kvoto mesečne delovne obveznosti na delovnem mestu? (npr. v mesecu ima MS v okviru študija 60 ur vaj). Ali mora MS kljub temu opraviti 174 ur na delovnem mestu ali samo 124 ur, 60 ur pa so tako imenovane ure odsotnosti z dela zaradi študija in se le te beležijo na obračunskem listu?)
Tolmačenje izraza:"občasno delo", uporabljeno v 9. točki 47. člena, odstavek C in izraza "stalno delo", uporabljeno v 9. točki 47. člena , odstavek D.
Za kakšno daljšo bolezen delavcu pripada solidarnostna pomoč?

---

Dodatek za zdravstveno nego

Sklepi o dodatku za zdravstveno nego

Pri izdaji sklepov je potrebno izhajati iz 13. točke 89. b. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva:

Kako je sestavljen dodatek za zdravstveno nego? Gor
Za zaposlene v zdravstveni negi je dodatek sestavljen iz dodatka za zdravstveno nego in dodatka za nevarnost okužb, ki ju opredeljuje 102. in 104. a. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Natančno opredelitev narekuje tudi dejstvo, da se dodatek za zdravstveno nego samostojno povečuje glede na podpisan dogovor med Ministrstvom za zdravstvo in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ter Zbornico zdravstvene nege Slovenije, zato naj bo iz sklepov jasno razvidno, da zaposleni v zdravstveni negi prejemajo dodatek za zdravstveno nego, kateremu se od 1. 11. 1998 prišteje še dodatek za nevarnost okužb.

Komu pripada dodatek za zdravstveno nego, ali je vezan na delovno mesto ali na poklic? Gor
104 a. člen - Dodatek za zdravstveno nego pripada zaposlenim, ki delajo v zdravstveni negi in ki imajo izobrazbo (poklic) opredeljeno v drugem odstavku 2. točke splošnih določb Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (bolničar, zdravstveni tehnik in medicinska sestra s srednjo, višjo in visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo).

Kako se obračunava dodatek za zdravstveno nego? Gor
Dodatek za zdravstveno nego se zaposlenim v zdravstveni negi obračunava za vse opravljene ure dela.

Ali dodatek za zdravstveno nego pripada tudi medicinskim sestram, ki delajo v drugih dejavnostih (npr. zdravilišča ali vojašnice)? Gor
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so njihovi predstavniki (vlada) podpisniki te pogodbe. Drugi delodajalci, ki tudi zaposlujejo zaposlene v zdravstveni negi pa lahko upoštevajo določila te kolektivne pogodbe, razen če z zakonom ni drugače določeno.

Ali se dodatek za zdravstveno nego obračunava tudi za nadurno delo, dežurstva in stalno pripravljenost? Gor
Dodatek za zdravstveno nego se zaposlenim v zdravstveni negi obračunava za vse opravljene ure dela.

Ali se oziroma kako se obračunava dodatek v času dežurstva, ki je posebni pogoj dela in ne čas rednega opravljanja dela in ne razporeditev v nadurno delo?
Zaposlenemu v zdravstveni negi pripada dodatek za zdravstveno nego iz vseh opravljenih efektivnih ur, kar pomeni tudi v času dežurstva in nadurnega dela.

Ali pripada dodatek za zdravstveno nego tudi glavnim medicinskim sestram? Gor
Na osnovi 2. in 4. odstavka 2. točke Splošnih določb Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije (Uradni list RS, št. 60/98) in na osnovi Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99) praviloma tudi glavnim medicinskim sestram pripada dodatek za zdravstveno nego.

Ali dodatek za zdravstveno nego pripada tudi za ure koriščenja letnega dopusta? Gor
Plača, to je osnovna plača z dodatki gre delavcu samo za čas, ko dela, to velja tudi za dodatek za zdravstveno nego. Za čas, ko delavec iz upravičenih razlogov ne dela, pa mu gre nadomestilo plače, ki ga določa 105. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije (tudi letni dopust).

Ali MS v kazensko poboljševalnih zavodih, ki so v delovnem razmerju v državni upravi in jim pripada plača v skladu z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti pripada dodatek za zdravstveno nego?
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so njihovi predstavniki (vlada) podpisniki te pogodbe. Drugi delodajalci, ki tudi zaposlujejo zaposlene v zdravstveni negi pa lahko upoštevajo določila te kolektivne pogodbe, razen če z zakonom ni drugače določeno.

Ali pripada dodatek za zdravstveno nego tudi tistim zaposlenim, ki imajo količnik osnovne plače nižji kot 1,65 in višji kot 4,40 in v kakšni višini?
Odbor je že na 2. Seji dne 23. 12. 1998 sprejel stališče, da dodatek za zdravstveno nego pripada zaposlenim, ki delajo v zdravstveni negi in ki imajo izobrazbo (poklic), opredeljeno v drugem odstavku 2. Točke splošnih določb kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (bolničar, zdravstveni tehnik in medicinska sestra z srednjo, višjo in visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo).

Glede na sprejeto stališče, je odbor sprejel sklep, da pripada dodatek tudi tistim zaposlenim v zdravstveni negi, ki imajo količnik osnovne plače 1,50 in 1,55, ali višji kot 4,40, ne glede na to, da v prilogi i dogovora o realizaciji povečanja dodatka za zdravstveno nego takšni količniki niso navedeni.

Zaposlenim, ki imajo količnik 1,50 in 1,55 pripada enak dodatek kot zaposlenim s količnikom 1,65, zaposlenim s količnikom večjim kot 4,40 pa pripada dodatek v višini, enaki višini dodatka, ki pripada zaposlenim s količnikom 4,40.

Drugo

Razvrščanje delovnih mest v plačilne razrede

V skladu z 80. členom kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, se pri razvrščanju delovnih mest v plačilne razrede upoštevajo razponi osnovnih plač po tarifnih skupinah od količnika 1,40 do 6,00 izhodiščne plače. Delovna mesta morajo biti opredeljena v sistemizaciji zavoda, ki je osnova za razporeditve delavcev. Količnik osnovne plače delavca je odvisen od količnika delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen in od števila razredov napredovanja.

Kaj sodi v strokovno pripravo na delo in kdaj se izvaja - 43. člen? Gor
30 minutna dnevna strokovna priprava za delo je čas, ko se delavec v zavodu pripravlja za izvajanje zdravstvene nege. Ni pa to čas, ki je namenjen predaji službe ob menjavi izmen oziroma turnusov.

Ali dodatki opredeljeni v kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi pripadajo tudi pripravnikom in kako se obračunavajo - 129. člen?
Pripravnikom pripadajo vsi dodatki opredeljeni v kolektivni pogodbi v isti višini kot za ostale zaposlene. Osnovna plača pripravnika znaša najmanj 70% vrednosti količnika delovnega mesta za katerega se pripravništvo opravlja. Pri izračunu dodatkov pa se upošteva vrednost količnika plačilnega razreda, ki velja za delovno mesto za katerega se pripravnik usposablja.

Kako je potrebno skleniti zavarovanje iz 72. člena Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije? Gor
Delodajalec mora skleniti zavarovanje za zaposlene v zdravstveni negi, ki delajo na terenu tako kot določa 6. alinea prvega odstavka 72. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije.

Za kakšne kolektivne spore gre in v kakšnem smislu se razlaga zadnji odstavek 7. točke? Gor
Za kolektivni spor se smatra spor kjer je udeleženo več delavcev.

Poravnalni svet služi poravnavi v izogib sodnim postopkom.

Kaj pomeni termin pričakovani rezultati dela - 17. člen v predzadnji alinei 2. odstavka določa, da je potrebno v pogodbi o zaposlitvi navesti pričakovane rezulate dela.)?
Navedba pričakovanih rezultatov dela pomeni, da mora delodajalec v pogodbi o zaposlitvi opredeliti tudi delovne naloge in iz njih izhajajoče standarde in normative.

V 3. odstavku 47. člena je kot kriterij za dolžino letnega dopusta navedena delovna doba, v 4. odstavku pa zavarovalna doba. Kaj je potrebno upoštevati?
Upoštevati je potrebno delovno dobo.

K tretji točki 47. člena je odbor zavzel stališče, da se zaposlenim glede na delovne pogoje v katerih pretežno opravljajo delo, letni dopust poveča tako kot je bilo to določeno in se je izvajalo doslej. Spremembe pri določanju dopustov iz naslova delovnih pogojev bodo možne šele po opravljeni analizi delovnih mest.

Ali določba da dijake in študente zdravstvene nege sprejme na prakso odgovorni za zdravstveno nego v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih?
Odbor smatra, da določba ni v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, saj ne gre za sklenitev delovnega razmerja temveč za izvajanje delovne prakse.

Kako opredeliti tipično delovno mesto diplomirane medicinske sestre in profesorja zdravstvene vzgoje glede na nov sistem izobraževanja?
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi ima v seznamu tipičnih delovnih mest po tarifnih skupinah opredeljeno tudi tipično delovno mesto diplomirana medicinska sestra VII/1 in profesor zdravstvene vzgoje VII/2.

Na osnovi tega bo potrebno dopolniti sistemizacije delovnih mest v zavodih.

Ali delavcu, ki zaradi praznika ali dela prostega dne, določenega z zakonom, ne opravlja svoje redne delovne obveznosti, je pa zaradi zagotovitve nepretrganega zdravstvenega varstva v dežurstvu, da lahko opravlja nujno medicinsko pomoč, pripada nadomestilo plače iz naslova praznika? Gor

Ali delavcu , ki zaradi praznika ali dela prostega dne, določenega z zakonom in mu del časa v katerem opravlja storitve, prerazporejamo v redni delovni čas na tak način, da po dežurstvu, na delovni dan po prazniku lahko odide na počitek, pripada nadomestilo za praznik?
Ali pripada nadomestilo plače delavcu, ki mu zaradi praznika ali dela prostega dne, določenega z zakonom, na podlagi manjših organizacijskih potreb dela spremenimo urnik na tak način:
. dan pred praznikom je delo zaključil ob 21.00 uri,
. na dan praznika je nastopil delo ob 21.00 uri (po 24. urnem počitku) ure, ki jih opravi so ure za fond ur, ki jih koristi dan po prazniku tako, da redne delovne obveznosti na ta dan ne opravi,

Opomba: delavec bi, če bi se potrebe po delavcih, zaradi praznika ne zmanjšale, po urniku sicer prišel na dan praznika ob 7.00 do 14.00.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka za toliko dni in toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost na dan, ko zaradi upravičene odsotnosti z dela ne dela.

Tudi delavcu, ki zaradi praznika ali dela prostega dne določenega z zakonom, ne opravlja svoje redne delovne obveznosti, je pa zaradi zagotovitve nepretrganega zdravstvenega varstva v dežurstvu oz. stalni pripravljenosti, ko mora biti vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujne medicinske pomoči, pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače pa se upoštevajoč določila 68. člena Zakona o delovnih razmerjih in 98. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi obračuna le za toliko ur, kolikor znaša razlika med urami njegove delovne obveznosti na dan, ko zaradi praznika ne opravlja svojega rednega dela in urami, ko je opravljal storitve v času dežurstva oz. stalne pripravljenosti - torej mu gre nadomestilo plače le za morebitno razliko ur do njegove polne delovne obveznosti.

Ali je osnova za obračun dodatkov ( v popoldanski, nočni, nedeljski izmeni) osnovna plača delavca ali je pri tem potrebno upoštevati tudi dodatek za zdravstveno nego?
Osnova za obračun vseh dodatkov je osnovna plača zaposlenega. Osnovna plača je opredeljena v 79. členu Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.

Ali so delavci zaposleni v metadonskih ambulantah upravičeni do dodatkov in ocene delovnega mesta, kot delavci na odprtem psihiatričnem oddelku?
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije v seznamu tipičnih delovnih mest ne določa delovnega mesta v metadonski ambulanti. V zavodih, kjer se izvaja metadonska terapija je potrebno v Aktu o sistemizaciji delovnih mest opredeliti novo delovno mesto v skladu s 13. členom Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Glede na te opredelitve se dodatek določi v skladu z 89. členom Kolektivne pogodbe.

Ali ima delavec pravico do izplačila 10% dodatka za delo v popoldanski in nočni izmeni tudi v primeru dela preko polnega delovnega časa? Gor
95. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi določa, da dodatek v višini 10% od osnove pripada zaposlenemu za redno delo v popoldanskem in nočnem času. Pod pojmom redno delo se razume čas, ko delavec dela v okviru polnega delovnega časa, zato delavcu ta dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne pripada.

Zakon o delovnih razmerjih določa, kdaj sme izjemoma delo trajati preko polnega delovnega časa in koliko časa lahko traja. V skladu z zadnjim odstavkom 95. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi pripada zaposlenemu za opravljeno delo preko polnega delovnega časa dodatek v višini 50% od osnove. Za delo opravljeno preko polnega delovnega časa pripadajo tudi dodatki, ki so vezani na delovno mesto, kot so dodatki za težje pogoje dela (87., 88., 89. in 90. člen), dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti (103. člen) in dodatek za zdravstveno nego pod pogojem, da delavec v tem času opravlja delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen in za katero so mu bili določeni ti dodatki s sklepom o razporeditvi. Prav tako pripada zaposlenemu za delo preko polnega delovenga časa tudi dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Kako se obračunava in izplačuje nadomestilo plače za čas letnega dopusta? Gor
V skladu s 47. členom Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi je zaposlenemu letni dopust določen v delovnih dnevih in se tudi koristi in evidentira po dnevih. Nadomestilo plače pa se obračuna za toliko ur, kolikor bi delavec tisti dan delal, če ne bi bil na dopustu, saj ima delavec pravico, da mu zaradi odsotnosti, ki so opredeljene v 105. členu kolektivne pogodbe, ne nastaja primanjkljaj delovnih ur, seveda pa zaradi določene razporeditve delovnega časa tudi ne sme nastajati presežek delovnih ur, saj delavec ne sme prejeti nadomestilo za več ur, kot bi delal, če ne bi bil na dopustu.

Odsotnost z dela s pravico do nadomestila zaradi osebnih okoliščin - tolmačenje 49. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije.
49. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi določa primere, kdaj je zaposleni lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila zaradi osebnih okoliščin, s tem, da te odsotnosti zaradi osebnih okoliščin ne smejo preseči sedem delovnih dni v koledarskem letu. Odsotnosti z dela iz navedenega člena pristojni organ sicer praviloma ne more zavrniti, lahko pa zahteva dokazila, na podlagi katerih odsotnost odobri in v njegovi pristojnosti je, da odloči, kakšna dokazila bo zahteval.

Odbor meni, da v primeru, kadar gre za odsotnost zaradi izobraževanja v lastnem interesu, lahko pristojni organ zavoda zahteva dokazila o izobraževanju bodisi potrdilo o vpisu, o opravljenih izpitih, ali druga potrdila, ki jih izdajajo izobraževalni zavodi, s katerimi bodo utemeljeni razlogi za izreden dopust, ki se odobri za točno določen namen oziroma iz točno določenega razloga.

Ali se šteje v fond ur rednega delovnega časa tudi udeležba na strokovnem izpopolnjevanju na delavčev prost dan (sobota, nedelja)? Gor
Ali študijske obveznosti (vaje) zmanjšujejo kvoto mesečne delovne obveznosti na delovnem mestu? (npr. v mesecu ima MS v okviru študija 60 ur vaj). Ali mora MS kljub temu opraviti 174 ur na delovnem mestu ali samo 124 ur, 60 ur pa so tako imenovane ure odsotnosti z dela zaradi študija in se le te beležijo na obračunskem listu?)
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije v 57. členu določa, da je izobraževanje za potrebe delodajalca delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas. Delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja pripada nadomestilo plače.

Če je napotitev delavca na izobraževanje na njegov prost dan nujna, zaradi organizacije izobraževanja in je to izobraževanje opredeljeno kot njegova delovna obveznost, je delavcu potrebno s prerazporeditvijo delovne obveznosti zagotoviti pravico do 40 urnega delovnega tedna.

Če izobraževanje ni opredeljeno kot delovna obveznost, se delodajalec in delavec dogovorita o tem, kakšni stroški se delavcu povrnejo in do česa je delavec v času izobraževanja upravičen.

Tolmačenje izraza:"občasno delo", uporabljeno v 9. točki 47. člena, odstavek C in izraza "stalno delo", uporabljeno v 9. točki 47. člena , odstavek D.
Na podlagi določil 6.,7. in 8. člena Dogovora o realizaciji 79. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 56/98) je Odbor sprejel stališče, da izraz "stalno delo" pomeni, da delavec v takšnih pogojih dela polni delovni čas oziroma več kot 2/3 delovnega časa, "občasno delo" pa pomeni, da delavec v takšnih pogojih dela več kot 1/3 in manj kot 2/3 delovnega časa, oziroma manj kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko.

Za kakšno daljšo bolezen delavcu pripada solidarnostna pomoč? Gor
116. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Slovenije določa, da zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč poleg drugih primerov tudi v primeru daljše bolezni. Ta člen povzema določila Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, zato je odbor sprejel enako razlago kot komisija za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki ga je sprejela 14. 1. 1997 in je že bilo objavljeno v Novisu 7-8/97.

Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti pripada delavcu v primeru daljše bolezni (tri mesece ali več), zaradi katere je delavec začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem pravice ni mogoče pogojevati z vrsto bolezni, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika.