Implementacija novele Zakona o zdravstveni dejavnosti

28. julij 2019

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo pojasnila glede tega, kako se določa plača javnim uslužbencem ob premestitvi z delovnih mest srednjih medicinskih sester na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester. Gre torej za uresničevanje v praksi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti - ZZDej-K. Odgovor MJU objavljamo v nadaljevanju.
 
 
Zadeva: Določitev plače javnim uslužbencem ob premestitvi z delovnih mest srednjih medicinskih sester na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester (implementacija novele Zakona o zdravstveni dejavnosti - ZZDej-K)
 
 
V zvezi z implementacijo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17, v nadaljevanju: ZZDej-K), ki se je uveljavila dne 17. 12. 2017, vam v okviru pristojnosti ministrstva, pristojnega za plače v javnem sektorju, pojasnjujemo naslednje:
 
a)  Splošno:
 
 
V primeru premeščanja zaposlenih na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester na podlagi 38. člena ZZDej-K je po mnenju Ministrstva za javno upravo treba uporabiti tudi 14. člena ZSPJS. Slednji določa, da javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu (VII/1 ali višjega tarifnega razreda) z nižjo izobrazbo od zahtevane, pripada osnovna plača, ki je za en ali dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem javni uslužbenec opravlja delo (odvisno od dopolnjenih let delovne dobe). Ta člen ne predstavlja pravne podlage za razporejanje javnih uslužbencev na delovna mesta, za katera ne izpolnjujejo pogoja ustrezne stopnje izobrazbe. ZSPJS kot zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, določa le pravila za določanje, obračunavanje in izplačevanje plač, torej konkretno pravilo za določitev plače v primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbe od zahtevane, in ne posega v področno zakonodajo, ki določa pravila glede izpolnjevanja pogojev (tudi izobrazbenih) za zasedbo delovnih mest oziroma omogoča, da lahko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogoja glede zahtevane izobrazbe. Če javni uslužbenec izobrazbeni pogoj za zasedbo delovnega mesta izpolnjuje, se mu plača na podlagi 14. člena ZSPJS ne zmanjša, če javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbe od zahtevane, pa se mu plača določi skladno s 14. členom ZSPJS.
 
Pravilo, ki ga je treba uporabiti v primeru premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu, določa 19. člen ZSPJS. Slednji v prvem odstavku določa, da se ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
 
Navedeno pomeni, da je plačni razred, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem na delovnem mestu pred premestitvijo, izhodišče za določitev plače na drugem delovnem mestu v višjem tarifnem razredu in ne gre za prenos števila plačnih razredov napredovanj. S tem pravilom se doseže, da ima javni uslužbenec s premestitvijo na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu najmanj 1 plačni razred višjo plačo glede na prejšnje delovno mesto. Določba drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS, skladno s katero se javnemu uslužbencu že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, pa ni relevantna, če bi javni uslužbenec na novem delovnem mestu/nazivu pridobil višji plačni razred od plačnega razreda, ki ga je dosegel pred premestitvijo, in se tako na podlagi tega člena javni uslužbenec uvrsti v izhodiščni plačni razred tega novega delovnega mesta.
 
Glede na pojasnjeno opredelitev prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki je torej pravilo v ZSPJS za določitev plačnega razreda v primeru premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu, menimo, da je to pravilo v primeru, ko je treba uporabiti 14. člena ZSPJS, treba upoštevati tako, da se zaposlenim na novem delovnem mestu določi plača v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS, upoštevaje 14. člena ZSPJS pa se določi možni razpon za napredovanje v višji plačni razred tako, da se plačni razred delovnega mesta ustrezno zniža za en oziroma dva plačna razreda.
 
Po našem mnenju je v primeru, ko gre za določitev plače javnemu uslužbencu ob prehodu na delovno mesto, za katerega ne izpolnjuje pogoja glede zahtevane izobrazbe, na podlagi zakona pa na takem delovnem mestu lahko opravlja delo, treba upoštevati tako 14. kot tudi 19. člen ZSPJS.


b)    Premestitev iz delovnega mesta Srednje medicinske sestre na delovno mesto Diplomirane medicinske sestre:
 
Javni uslužbenec z doseženimi 10 napredovanji na delovnem mestu Srednje medicinske sestre (npr. z razponom plačnih razredov od 27 do 37), bo na novem delovnem mestu Diplomirane medicinske sestre z razponom plačnih razredov od 36. do 46. plačnega razreda (ki jih je možno na delovnem mestu doseči z napredovanjem), za katerega ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev, lahko imel osnovno plačo, ki bo nižja za eden ali dva plačna razreda na podlagi 14. člena ZSPJS, torej v primeru znižanja za dva plačna razreda v razponu od 34. do 44. plačnega razreda. Ne glede na to pa bi ob prehodu na to delovno mesto prejel plačo, določeno v skladu s pravilom prvega odstavka 19. člena ZSPJS za 38. plačni razred (doseženi 37+1 na podlagi 19/I. člena ZSPJS).
 
 
c)    Premestitev iz t.i. kombiniranih delovnih mest na delovno mesto Diplomirane medicinske sestre:
 
V primeru t.i. kombiniranih delovnih mest, torej ko javni uslužbenec pred premestitvijo v deležih zaseda tako delovno mesto srednje medicinske sestre kot tudi delovno mesto diplomirane medicinske sestre, se glede na to, da zaposleni že opravlja delo na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, to upošteva tako, da se zaposlenemu na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre določi plača, kot jo je že prejemal na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre.
 
V primeru, da je plača javnega uslužbenca na deležu delovnega mesta Srednje medicinske sestre pred premestitvijo višja, kot bi jo na podlagi prej navedenega prejemal, predlagamo, da se uporabi institut določitve višje plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Javnega uslužbenca se lahko uvrsti v plačni razred, ki bi se mu določil v primeru določitve plače na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS, če bi zasedal pred premestitvijo le delovno mesto Srednje medicinske sestre. Ob tem je treba upoštevati, da drugi odstavek 19. člena ZSPJS omogoča višjo uvrstitev za največ pet plačnih razredov od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta.
 
 
d)   Upoštevanje napredovanja v višji plačni razred s 1. 4. 2019 na delovnem mestu Srednje medicinske sestre pri določitvi plače ob premestitvi na delovno mesto Diplomirane medicinske sestre:
 
V zvezi z vprašanjem nekaterih zavodov, ali se napredovanja v višji plačni razred s 1. 4. 2019 na delovnih mestih srednjih medicinskih sester, upoštevajo pri določitvi plače zaposlenim, ki bodo premeščeni na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, pojasnjujemo, da Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-V, Uradni list RS, št.84/18, določa, da se od 1. januarja 2019 dalje določa pravica do izplačila plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom javnih uslužbencev in funkcionarjev s 1. decembrom v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje.
 
Navedeno pomeni, da je javni uslužbenec, ki je napredoval s 1. 4. 2019 v višji plačni razred, pridobil ta plačni razred oziroma dva plačna razreda in se mu je doseženi plačni razred z napredovanji na delovnem mestu Srednje medicinske sestre povišal, le pravico do plače iz tega naslova ima s 1. 12. 2019.
 
Pri določitvi plače na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS, torej v primeru premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu, je dejstvo, da je javni uslužbenec na prejšnjem delovnem mestu napredoval v višji plačni razred, vendar še nima pravice do plače iz naslova tega napredovanja, treba upoštevati pri določitvi in izplačilu plače od premestitve dalje. Nastane razlika med ti. uvrstitvenim in izplačilnim plačnim razredom, za katerega zaposleni prejema plačo do 1. 12. 2019, podobno kot v času interventnih ukrepov. V tem primeru se javnemu uslužbencu s premestitvijo izplačuje plača, ki se določi po pravilu prvega odstavka 19. člena ZSPJS glede na plačni razred, ki ga javni uslužbenec dejansko že ima v izplačilu oziroma za katerega že prejema osnovno plačo.
 
Gre za enako situacijo kot v času interventnih ukrepov, ki je tudi terjalo razlikovanje med uvrstitvenim plačnim razredom in plačnim razredom za katerega javni uslužbenec prejema plačo (npr. objavljeni mnenji št. 0103-161/2014/3 z dne 31. 3. 2014 in 0100-238/2015/2 z dne 21. 4. 2015), na spletni strani ministrstva pa je tudi že objavljeno mnenje, ki upošteva novelo ZSPJS-V (mnenje št. 0100-541/2019 z dne 1. 7. 2019).
 
e)  Upoštevanje postopne pridobitve pravice do izplačila plače zaradi povišanja uvrstitve v plačni razred delovnega mesta Diplomirane medicinske sestre:
 
Upoštevati je potrebno, da so se z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili sklenjeni v decembru 2018 v okviru razrešitve stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 80/18), povišale uvrstitve delovnih mest in nazivov, pri čemer pa pravice do izplačila višjih plač za en, dva, tri ali več plačnih razredov javni uslužbenci niso pridobili takoj z dnevom uveljavitve novih aktov, temveč bodo to pravico pridobili postopno (konkretno v primeru diplomiranih medicinskih sester prvi plačni razred povišanja 1. 1. 2019, drugi oz. zadnji plačni razred povišanja 1. 11.
2019).
 
V primeru, ko se javnemu uslužbencu določi plača na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS tako, da se slednji uvrsti v izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta, ker je ta višji kot je plačni razred, ki ga je že dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu v nižjem tarifnem razredu, bo javni uslužbenec z dnem sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi upravičen do izplačila prvega povišanja osnovne plače zaradi višjih uvrstitev delovnih mest in nazivov na podlagi aneksov h kolektivnim pogodbam (Uradni list RS, št. 80/18), z dnem 1. 11. 2019 pa bo upravičen do izplačila drugega oz. zadnjega povišanja. Na primeru delovnega mesta Diplomirane medicinske sestre v urgentni dejavnosti (šifra E037029), katerega uvrstitev se je povišala za dva plačna razreda z uveljavitvijo Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS št. 80/18) to pomeni, da je prvi plačni razred povišanja že v izplačilu, drugi plačni razred povišanja pa bo izplačan s 1. 11. 2019.
 
V primeru, da obstajajo primeri, ko bi bila plača javnega uslužbenca na novem delovnem mestu zaradi uporabe 14. člena ZSPJS nižja od plače, ki jo je javni uslužbenec prejemal na delovnem mestu Srednje medicinske sestre pred premestitvijo, predlagamo, da se uporabi institut določitve višje plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Ob tem je treba upoštevati, da drugi odstavek 19. člena ZSPJS omogoča višjo uvrstitev za največ pet plačnih razredov od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta.
 
Pri tem opozarjamo še, da se v primeru, da je javni uslužbenec na prejšnjem delovnem mestu že dosegel višji plačni razred z napredovanji (npr. 33. plačni razred) kot je izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta s 1. 11. 2019 (npr. 32. plačni razred) ne more s 1. 11. 2019 ta plačni razred še dodatno povečati zaradi postopnega povišanja uvrstitve delovnega mesta, saj bi bil v tem primeru z morebitnim dodatnim povišanjem še za en plačni razred s 1. 11. 2019 ta javni uslužbenec v boljšem položaju kot javni uslužbenec, ki bi se premeščal na isto delovno mesto pred uveljavitvijo povišanja uvrstitev tega delovnega mesta v decembru 2018 oziroma po pridobitvi vseh plačnih razredov povišanj v skladu z aneksom. V tem primeru se javnemu uslužbencu določi plača na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS tako, da se ga uvrsti v 34. plačni razred (33 + 1), pri čemer ima pravico do izplačila plače od premestitve dalje.



S spoštovanjem,
 
 
Mojca Ramšak Pešec,
državna sekretarka
 
Priloge:

Kontaktne info

Telefon
(01) 439 40 30
sdzns@siol.net
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 439 40 30,
fax: (01) 439 72 85

Včlanite se

Članstvo v sindikatu SDZNS prinaša večjo varnost in številne ugodnosti.
Včlanite se »

Bodite obveščeni

Prijavite se na obvestila
Prijavite se »

Človek in pol

SDZNS že od svoje ustanovitve izdaja informativno glasilo Človek in pol.
Človek in pol
Preberite glasilo »