O kadrih (pomanjkanju, odhodih in številnih drugih težavah) v zdravstveni negi

12. november 2019

Novinarka Slovenske tiskovne agencije (STA) Sanja Gornjec je za objavo na spletni strani STA pripravilo temo z naslovom: Kadri v zdravstveni negi: Številni odhodi tudi zaradi težkih delovnih pogojev in nestimulativnega plačila. STA v teh dneh obenem objavlja tudi pregled stanja kadrov zdravstvene nege po nekaterih bolnišnicah. Njihovo informacijo objavljamo v nadaljevanju (tudi podatke oziroma pregled o stanju kadrov v jeseniški bolnišnici ter UKC Maribor).

/ / / / /
 
Medicinske sestre, bolničarji in negovalci se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za odhode v tujino ali k drugim delodajalcem, saj je delo težko in slabo plačano, ugotavljajo v sindikatih zdravstvene nege. Razmere so zaskrbljujoče predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic, kjer kljub stalnim razpisom ne dobijo ustreznega kadra.
 
"Delo na področju zdravstvene nege bolnikov v zdravstvenih zavodih in varovancev v domovih je zahtevno. Zahteva celega človeka in številna odrekanja tako posameznika kot družine. Nočno delo dokazano škodljivo vpliva na zdravje zaposlenih, potem so tu še neugodni urniki, delo ob nedeljah in praznikih, neupoštevanje počitkov, nenadomeščanja odsotnih ter številne bolniške odsotnosti, kar vodi v izgorelost in posledično v bolezen," je za STA ocenila generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Dragica Kekec.
 
Zaradi privlačnejših lažjih delovišč težave na zahtevnih oddelkih v bolnišnicah
 
Težave s kadri so se pokazale že z vzpostavitvijo referenčnih ambulant v zdravstvenih domovih aprila 2011, ko je iz bolnišnic odšlo okrog 500 diplomiranih medicinskih sester, v zadnjem obdobju pa zaradi vzpostavitve dispečerske službe še okoli 200, je za STA pojasnil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar.
 
Najbolj zato primanjkuje ravno diplomiranih medicinskih sester, čeprav je Slovenija po njihovem številu na tisoč prebivalcev v povprečju držav OECD. "Od leta 2000 se je število zaposlenih v zdravstveni negi povečalo za 45 odstotkov, do pomanjkanja pa prihaja predvsem zaradi razkoraka med naraščajočimi pričakovanji stroke in dejansko razpoložljivim kadrom," ob tem ugotavlja Pintar.
 
Na trgu dela pa po njegovih besedah ni dovolj kadra, s katerim bi zapolnili vse novonastale potrebe in ambicije različnih strok. "Če bomo sprejeli nove standarde in bodo zdravstveni domovi izkazali potrebo po dodatnih zaposlitvah diplomiranih medicinskih sester, bomo izpraznili najbolj zahtevne oddelke v slovenskih bolnišnicah. Takšno dogajanje pa utegne resno ogroziti naš zdravstveni sistem," je opozoril Pintar.
 
Različne ocene potreb po dodatnem obsegu kadra zdravstvene nege
 
Obseg dodatnega kadra bo v veliki meri odvisen tudi od standardov in normativov na področju zdravstvene nege, ki so trenutno še v pripravi. Na podlagi delovnega gradiva v združenju ocenjujejo, da bodo v javnih zdravstvenih zavodih potrebovali dodatnih 3543 diplomiranih medicinskih sester, 145 diplomiranih babic in 45 srednjih medicinskih sester. Za zaposlitev teh pa bi potrebovali okoli 100 milijonov evrov dodatnih sredstev.
 
Tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva menijo, da se bo prava slika manjka kadra pokazala s sprejemom kadrovskih standardov in normativov. Po njihovih ocenah je pomanjkanje kadra že danes od 20- do 25-odstotno. Predvsem v bolnišnicah po ocenah stroke primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester, na področju socialnega varstva pa primanjkuje predvsem bolničarjev negovalcev, so za STA navedli v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
 
Poleg tega je velik del zaposlenih v zdravstveni negi starejši od 50 let, med njimi je tudi 8200 medicinskih sester. "V prihodnjih letih bo tako prišlo do upokojitve najbolj številne in najbolj izkušene generacije medicinskih sester, ki je ne bo mogoče nadomestiti, saj na trgu ne bo na voljo ustreznega števila medicinskih sester," je še opozorila Kekčeva.
 
Na trgu dela povpraševanje večje od ponudbe
 
Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo, da so poklici na področju zdravstvene nege tisti, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, saj je povpraševanje večje od ponudbe, poleg tega pa gre za poklice, za katere je značilen neugoden delovni urnik, ki so velikokrat fizično zahtevni in nemalokrat slabše plačani.
 
Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca namreč znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov.
 
"Če delodajalci na prvo objavo prostega delovnega mesta ne najdejo ustreznega kadra, praviloma prosto delovno mesto ponovno objavijo," so na zavodu za zaposlovanje navedli za STA.
 
Konec septembra je bilo prijavljenih 1000 brezposelnih z izobrazbo bolničarja, medicinske sestre ali babice. Od teh jih je le slaba polovica imela delovne izkušnje s tega področja, 580 pa jih je imelo za zaposlitveni cilj zaposlitev na tem področju. V obdobju od januarja do septembra so bili prijavljeni na zavodu povprečno brezposelni dobrih šest mesecev.
 
Septembra je bila ponudba med brezposelnimi osebami večja od povpraševanja, saj so na zavodu zabeležili 776 prostih delovnih mest na področju zdravstvene nege. Na zavodu pojasnjujejo, da prihaja do neskladij v izobrazbeni strukturi prijavljenih brezposelnih in ponudbe delovnih mest, med brezposelnimi pa so tudi taki, ki imajo določene omejitve v zaposlovanju, bodisi gre za zdravstvene ali druge razloge. Po ocenah zavoda okoli 30 odstotkov prijavljenih tako ne želi delati v tem poklicu.
 
Rešitev v zvišanju plač in izboljšanju delovnih pogojev, ne v zaposlovanju tujih delavcev
 
Ob tem je slišati tudi o možnostih iskanja kadrov v tujini. V združenju z aktivnostmi posameznih zavodov niso seznanjeni, izpostavljajo pa, da sta pri zaposlovanju tujcev glavni oviri aktivno znanje slovenskega jezika in zahtevni postopki nostrifikacije dokazil o izobrazbi.
Iskanju kadra na tujem ostro nasprotujejo v sindikalnih vrstah. "Povišanje plač, zagotovitev boljših delovnih pogojev, skrb za dobre delovne odnose so tisti osnovni temelji, ki bodo zajezili odhajanje kadra," so zapisali v sindikatu delavcev v zdravstveni negi.
 
 
 
Kadri v zdravstveni negi: V jeseniški bolnišnici zaradi pomanjkanja kadrov zaprt en internistični oddelek
 
Jesenice, 11. novembra - V Splošni bolnišnici Jesenice se že kakšno leto srečujejo s težavami pomanjkanja kadrov zdravstvene nege. Od letošnjega maja je zaradi pomanjkanja kadrov na tem področju zaprt en od treh oddelkov internistične službe. Težave pa so, kot so pojasnili za STA, tudi na drugih oddelkih.
 
V jeseniški bolnišnici je zaposlenih 179 diplomiranih medicinskih sester in 170 srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Kakšno je pomanjkanje kadrov v zdravstveni negi, kaže podatek, da ima trenutno bolnišnica razpisanih deset mest za srednje in 22 mest za diplomirane medicinske sestre.
 
Kot so pojasnili v bolnišnici, so zaradi pomanjkanja kadrov težave povsod, največje pa so na negovalnih oddelkih. "Težavo s pomanjkanjem kadrov v zdravstveni negi rešujemo z reorganizacijo dela, prilagajanjem, pripravljenostjo in nesebičnostjo zaposlenih v zdravstveni negi," so poudarili v bolnišnici, kjer kadrov vsaj zaenkrat še ne iščejo v tujini.
 
Maja so bili primorani zaradi pomanjkanja zaposlenih v zdravstveni negi zapreti enega od treh oddelkov internistične službe, kar v praksi pomeni 18 postelj manj. Zaenkrat v bolnišnici ne vidijo možnosti, da bi oddelek lahko ponovno odprli.
 
V zadnjih dveh mesecih sicer opažajo več prijav na razpise za nove kadre, vendar v bolnišnici še vedno ne morejo zadostiti potrebam po tehnikih zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sestrah. Glede na pretekla leta naraščajo tudi odhodi zaposlenih, ki jih vse težje nadomeščajo.
 
Razloge za takšno stanje vidijo v tem, da je delo v bolnišničnem okolju naporno in da delo poteka 24 ur na dan vse dni v letu, pri čemer pa so diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege plačani enako ali celo manj kot njihovi kolegi, ki delo opravljajo v nekaterih drugih okoljih, kjer se izvaja zdravstvenega nega.
 
Možnost za izboljšanje stanja zato vidijo predvsem v zadostnem številu zaposlenih, ki bi bili za delo ustrezno in primerno nagrajeni.
 
Ob implementaciji dokumenta o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi so v jeseniški bolnišnici organizacijo dela prilagodili. "Težave pa so ostale enake, kot so bile že pred implementacijo dokumenta, in sicer pomanjkanje kadra in neustrezno plačilo," so opozorili.
 
 
 
Kadri v zdravstveni negi: V UKC Maribor manjka četrtina kadrov v zdravstveni negi
 
Maribor/Ptuj, 12. novembra - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor poleg zdravnikov primanjkuje tudi delavcev zdravstvene nege. V zadnjih petih letih se je število zaposlenih v zdravstveni negi sicer povečalo za več kot 300, a jim še vedno manjka 25 odstotkov ljudi. Težave imajo tudi v ptujski bolnišnici, a kader za zdaj uspešno nadomeščajo z razpisi.
 
Področja, kjer je stanje v tem pogledu najtežje, so intenzivna terapija, urgentni center, anesteziologija in operativna dejavnost, težavno je tudi nadomeščanje odsotnosti zaposlenih na ostalih delovnih mestih, so za STA pojasnili v UKC Maribor.
 
Ob koncu septembra so imeli zaposlenih 106 bolničarjev, 785 tehnikov zdravstvene nege, 806 diplomiranih medicinskih sester in 34 diplomiranih babic. "Po kriteriju kategorizacija zdravstvene nege nam manjka 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi," so navedli. Razlog za pomanjkanje kadra je po njihovi oceni v upoštevanju zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 in posledičnem omejevanju nagrajevanja delavcev.
 
"Možni kandidati so v prvih letih iskali zaposlitev v bližnjih zdravstvenih zavodih v Avstriji, sedaj pa se zaposlujejo na primarnem nivoju. Zaposleni v zdravstveni negi si želimo tudi urejene delovne pogoje z ustrezno delovno opremo, ki je predpogoj za varno okolje tako za paciente kot zaposlene," so zapisali na kadrovskem oddelku in službi zdravstvene nege mariborskega kliničnega centra.
 
Letos opažajo večje število odhodov delavcev iz njihovega zavoda kot v zadnjih petih letih. Razlog je po ocenah uprave v tem, da odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Težave sicer še niso tako velike, da bi morali omejevati sprejem bolnikov.
 
Rešitev vidijo v tem, da se delovna mesta ustrezno finančno vrednoti ter posledično zaposli dovolj kompetentnega kadra in mu zagotovi normalen delovni urnik.
 
Zaenkrat poskušajo privabiti nove delavce s tem, da večkrat ponavljajo razpise za prosta delovna mesta, promovirajo delo v UKC Maribor med zaposlenimi in študenti zdravstvene nege, podeljujejo kadrovske štipendije in sistematično delajo s pripravniki tehniki zdravstvene nege. V tujini kadra še ne iščejo.
 
Podobno pravijo tudi v Splošni bolnišnici Ptuj, kjer se prav tako srečujejo s pomanjkanjem kadra. "Kader zaenkrat uspešno nadomeščamo z razpisi, objavljenimi na zavodu za zaposlovanje. Postopoma nadomeščamo tehnike zdravstvene nege z diplomiranimi medicinskimi sestrami, glede na normative stroke zdravstvene nege. Vsekakor pa bi si tudi v naši bolnišnici želeli več negovalnega kadra, če bi bil ta dodatno financiran," so navedli za STA.
 

Kontaktne info

Telefon
(01) 439 40 30
sdzns@siol.net
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 439 40 30,
fax: (01) 439 72 85

Včlanite se

Članstvo v sindikatu SDZNS prinaša večjo varnost in številne ugodnosti.
Včlanite se »

Bodite obveščeni

Prijavite se na obvestila
Prijavite se »

Človek in pol

SDZNS že od svoje ustanovitve izdaja informativno glasilo Človek in pol.
Človek in pol
Preberite glasilo »