Operativno urejanje pravic zaposlenih - Dodatek za rizične razmere – epidemija

23. marec 2020

Objavljamo informacijo MJU v celoti:

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE

USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE

DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC REPUBLIKE SLOVENIJE

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE

DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA

FISKALNI SVET

SODNI SVET

ZAGOVORNIK NAČELA ENAKOSTI

VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO

DRŽAVNO ODVETNIŠTVO

OBČINE

ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE

SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE

ZDRUŽENJE MESTNIH OBČIN SLOVENIJE

MINISTRSTVA

ORGANI V SESTAVI MINISTRSTEV

VLADNE SLUŽBE

UPRAVNE ENOTE

 

Številka: 0100-174/2020/1  

Datum: 23. 3. 2020       



Zadeva:  Dodatek za rizične razmere – epidemija

 

 

Spoštovani,
 
dne 12. marca 2020 je bila zaradi širjenja koronavirusa COVID-19 in ogrožanja zdravja ljudi v državi razglašena epidemija za območje celotne Slovenije.
 
V tej zvezi želimo v ministrstvu, pristojnem za sistem plač v javnem sektorju, opozoriti na 23. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ta vključuje v nabor dodatkov, ki pripadajo javnim uslužbencem, tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, medtem ko Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), ki v 39. členu podrobneje opredeljuje ta dodatek, k dodatku za nevarnost in posebne obremenitve prišteva tudi dodatek za delo v rizičnih razmerah. V 11. točki 39. člena KPJS je v tej zvezi določeno:
 
»11. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.«
 
Upoštevaje zgoraj navedeno, so z razglasitvijo epidemije nastopile okoliščine, ko je dodatek za rizične razmere treba začeti izplačevati javnim uslužbencem, katerih zdravje je ogroženo zaradi opravljanja nalog v rizičnih razmerah, ki so posledica epidemije navedenega virusa.
 
Na ministrstvu prejemamo večje število vprašanj, ali ta dodatek glede na določbe predmetne kolektivne pogodbe pripada vsem, ki morajo prihajati na delo v času epidemije ali pa zgolj konkretno določenim posameznim poklicnim skupinam, ki opravljajo naloge v neposrednem stiku s strankami oziroma uporabniki njihovih storitev in so zaradi opravljanja teh nalog neposredno izpostavljeni možni okužbi. 
 
Ministrstvo za javno upravo ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb, prav tako pa je treba upoštevati dejstvo, da v času izrednih razmer ni verjetno, da bi lahko izpeljali postopek za dopolnitev KPJS z namenom, da bi sama kolektivna pogodba dala jasen in nesporen odgovor na zgoraj navedena vprašanja. Prav tako ni verjetno, da bi lahko problem rešili z razlago, ki bi jo sprejela  pristojna Komisija za razlago KPJS tako, da bi bilo nesporno jasno mogoče ugotoviti, katerim javnim uslužbencem oziroma za opravljanje katerih nalog javnim uslužbencem pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah, saj sama kolektivna pogodba nima določb, ki bi jih bilo možno v tem smislu razložiti.
 
Glede na zgoraj navedeno ter upoštevaje 23. člen ZSPJS in 39. člen KPJS, v ministrstvu, pristojnem za sistem plač v javnem sektorju, zgolj pojasnjujemo, da se dodatek za delo v rizičnih razmerah lahko izplačuje le za čas, ko se delo v času trajanja epidemije dejansko opravlja, ter da se ta dodatek ne more izplačevati javnim uslužbencem, ki opravljajo delo na domu. Javni uslužbenci, ki delajo na domu, sicer opravljajo redne naloge, vendar ne v okolju, ki bi bilo izpostavljeno tveganju za njihovo zdravje zaradi opravljanja teh nalog.
 
Presoja o tem, kdo je upravičen do tega dodatka upoštevaje 11. točko 39. člena KPJS, je v pristojnosti delodajalca, pri čemer pa velja opozoriti, da so predstojniki v tej zvezi, tudi upoštevaje 2. člen Zakona o javnih financah, odgovorni za učinkovito in gospodarno rabo javnih sredstev. Gre namreč za dodatek, ki pomeni, da se tistim javnim uslužbencem, ki ga bodo prejemali, plača povišuje za 65 % urne postavke osnovne plače, kar tudi javnofinančno za javni sektor pomeni pomembno povišanje proračunskih odhodkov. Poleg tega je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, da so za čas trajanja epidemije uveljavljeni določeni predpisi, ki zaradi preprečitve širjenja virusa COVID-19 omejujejo gibanje vsem, ne le zaposlenim v javnem sektorju, in je zaradi tega pri odločanju delodajalcev, kdo mora vsakodnevno prihajati na delo v času epidemije, treba upoštevati tudi namen uveljavitve teh predpisov.
 
Upoštevaje vse zgoraj navedeno želimo spodbuditi predstojnike uporabnikov proračuna, da zagotovijo, da bodo od doma na delo prihajali zgolj tisti javni uslužbenci, ki zaradi vsebine opravljanja nalog oziroma poklicnega poslanstva ter zagotavljanja nemotenega in nujnega delovnega procesa svojega dela ne morejo opravljati na domu.       
      
Ministrstva prosimo, da s tem dopisom čim prej seznanijo proračunske uporabnike iz njihove pristojnosti.
 
 
 
Hvala že vnaprej in prijazen pozdrav,
 
 
                                                                                              Boštjan Koritnik                                          
                                                                                              minister
 
 
Poslano:
-       naslovnikom po elektronski pošti


Datoteka Napotek - dodatek za rizične razmere

Kontaktne info

Telefon
(01) 439 40 30
sdzns@siol.net
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 439 40 30,
fax: (01) 439 72 85

Včlanite se

Članstvo v sindikatu SDZNS prinaša večjo varnost in številne ugodnosti.
Včlanite se »

Bodite obveščeni

Prijavite se na obvestila
Prijavite se »

Človek in pol

SDZNS že od svoje ustanovitve izdaja informativno glasilo Človek in pol.
Človek in pol
Preberite glasilo »