Posnetek posveta Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?

15. oktober 2020

Objavljamo povzetek današnjega posveta z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?, kot ga je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na dnu strani objavljamo tudi povezavo do celotnega posnetka današnjega dogodka.

Iz zdravstvene nege pristojne pozivajo k takojšnjemu ukrepanju za rešitev nakopičenih težav

Ljubljana, 15. oktobra - V zdravstveni negi opozarjajo, da je kriza zaradi novega koronavirusa razgalila vse, na kar opozarjajo že desetletje. Kadrovski primanjkljaj je vse večji, zaposleni so prekomerno obremenjeni, izčrpani in izgoreli, so opozorili na današnjem posvetu. Pristojne pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, sicer se bojijo, da se bo sistem zlomil.

Kot je dejala medicinska sestra na oddelku intenzivne terapije v novomeški bolnišnici Irena Potočar, je v treh desetletji dela doživela marsikaj, a takšne kadrovske podhranjenosti, kot je danes, še ni bilo. "Stanje je res kaotično (...), premeščajo nas z oddelka na oddelek, iščejo rezerve, ki jih praktično ni," je dejala. Sestre, ki svoj poklic čutijo kot poslanstvo, se zavedajo, da se morajo zaradi svojega poklica odreči določenim stvarem, delati tudi ob nedeljah in praznikih, a si želijo takšnih delovnih pogojev, da se bodo lahko bolnikom posvetile, opravile delo po protokolu in da bo čas tudi za srčnost in prijaznost, je dejala.

Po besedah glavne medicinske sestre Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Zdenke Mrak v UKC na področju zdravstvene nege beležijo bistveno večji odliv kot priliv kadra. Odgovori usposobljenih medicinskih sester, ki dajo odpoved, pa so podobni: odhajajo na delovna mesta, kjer so drugačni pogoji dela, delajo v eni izmeni, imajo proste vikende in kjer ni nočnih, pa tudi iz poklica, nekaj pa jih odide tudi na delo v tujino, predvsem Avstrijo.

V trenutnih, zaradi novega koronavirusa zaostrenih razmerah delo organizirajo s številnimi aktivnostmi vodstva in pripravljenostjo zaposlenih, da delajo prek polnega delovnega časa, tudi tri ali celo štiri vikende mesečno. Zaposlene razporejajo z delovišča na delovišče glede na usposobljenost, kar je stresno za vsakega. Poklicali so tudi upokojene medicinske sestre, a so jih za delo pridobili le 14. Prav tako si pomagajo s študenti ter so zaprosili druge bolnišnice, ki pa so v podobnih težavah in so jim težko za kratek čas posodile kader, je dejala Mrakova.

"Naši člani enostavno ne zmorejo več," je opozorila tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Kot je dodala, pa tudi čutijo, da ni spoštovanja do njihovega poklica. Po besedah predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavice Mencingar zaposlene v zdravstveni negi najbolj boli odnos vseh pomembnih odločevalcev, tistih, ki imajo vse vajeti v roka, da bi lahko spremenili situacijo, če bi imeli namen in voljo.

Po navedbah predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Monike Ažman že v normalnih razmerah samo na bolnišničnih oddelkih primanjkuje 25 odstotkov izvajalcev zdravstvene in babiške nege, ob vseh dodatnih obveznosti, ki jih je prinesla sedanja zdravstvena kriza, pa je ta številka poskočila še za enkrat.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva po besedah njegove predsednice zahtevajo takojšen sprejem standardov in normativov in posledično ureditev boljšega plačila za delo, sicer bo sklenjen začaran krog, ko usposobljen kader odhaja, novega pa ne dobijo. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi kot kratkoročno rešitev predlagajo dodatek za deficitarne poklice.

Če jim pristojni ne bodo prisluhnili, jim po besedah Ilešič Čujovičeve ne bo preostalo drugega kot zaostrovanje aktivnosti. Kot je pojasnila, je stavka skrajno sredstvo, vmes pa so še druge poti. Med drugim je omenila razmislek, ali ohraniti soglasja za prekomerno nadurno delo, zahtevo po spoštovanju dnevnega in tedenskega počitka, mesečnih razporedih dela, kot so predvideni po kolektivni pogodbi. Mencingarjeva pa je dodala, da se bojijo, da mora te sindikalne aktivnosti niti ne bodo potrebne, "saj se bo sistem tako ali tako ustavil".

Potrebujemo delovne pogoje, ti bodo, če bomo imeli kader, tega pa bomo imeli, če ga bomo pošteno plačali, je poudarila Ažmanova.


POVEZAVA DO POSNETKA POSVETA

Kontaktne info

Telefon
(01) 439 40 30
sdzns@siol.net
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 439 40 30,
fax: (01) 439 72 85

Včlanite se

Članstvo v sindikatu SDZNS prinaša večjo varnost in številne ugodnosti.
Včlanite se »

Bodite obveščeni

Prijavite se na obvestila
Prijavite se »

Človek in pol

SDZNS že od svoje ustanovitve izdaja informativno glasilo Človek in pol.
Človek in pol
Preberite glasilo »