Stališče KSJS k Predlogu Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema

13. julij 2022

Ljubljana, 13. julija 2022
 

Poslankam in poslancem v DZ

 
Zadeva: Stališče KSJS k Predlogu Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema — NUJNI POSTOPEK (EVA: 2022-2711-0080, EPA: 179 - IX)
 
 

Spoštovani poslanke in poslanci!

 
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki združuje osem sindikatov z več kot 71.000 članicami in člani, smo za vsebino Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema izvedeli iz medijev.

Kljub visokoletečim besedam nove vlade o velikem pomenu socialnega dialoga, je vlada zakon sprejela brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in s tem prekršila Pravila o delovanju ESS ter tako nadaljuje nesprejemljivo prakso pretekle vlade, ki je pod krinko nujnosti sprejemanja urgentnih zakonov v celoti ignorirala socialne partnerje in socialni dialog. Naj spomnimo, da Pravila o delovanju ESS, ki so bila soglasno sprejeta s strani vseh treh partnerjev ESS, določajo, da mora ESS vse zakone in druge pomembnejše dokumente, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj ljudi, obravnavati pred sprejetjem na vladi. Predpisi in dokumenti s področja zdravja so izrecno našteti kot ena temeljnih vsebin socialnega dialoga.

Šele ta ponedeljek, 11. 7. 2022, ko je bil predlog zakona javno objavljen na spletni strani Državnega zbora RS, smo lahko podrobneje pregledali tudi njegovo vsebino. V nadaljevanju podajamo nekatere ključne vsebinske pripombe:

1. Ponovno je v postopku t.i. omnibus zakon, ki začasno ali trajno posega v sistemske ureditve več zakonov. Zakon bo obravnavan po nujnem postopku, saj naj bi šlo za urgentne ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema, zato je predlagan tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Ugotavljamo, da zakon spreminja nekatere sistemske ureditve, ki zagotovo niso nujne in urgentne. V preteklem dveletnem obdobju je ustavno sodišče večkrat ugotovilo (tudi na zahtevo vodij sindikalnih central), da je s sklepom mogoče omejiti pravico do referenduma le v tistih primerih, ko so vse določbe zakona nujne in zakonodajalec že v samih obrazložitvah izkaže nastanek nepopravljivih posledic oziroma njihovo preprečitev, če posamezne določbe ne bi bile sprejete. Posegi v svete zavodov in še nekatere druge predlagane spremembe zagotovo niso nujne in neodložljive. Zato pozivamo zakonodajalca, da take vsebine iz zakona umakne.

2. Zakon močno posega v sestavo in način določitve svetov zdravstvenih zavodov. Neodpustno je, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po novem predstavnike zavarovancev zgolj predlagal (do sedaj jih je neposredno imenoval), imenovala pa bi jih vlada. To je le eden od posegov v avtonomijo ZZZS, ki je predviden s tem zakonom. Prav tako je nesprejemljivo, da naj bi številčno sestavo svetov zdravstvenih zavodov (koliko bi bilo katerih predstavnikov v svetu) ter pogoje in način za izbiro določil minister za zdravje. Na ta način hoče ustanovitelj (vlada oziroma kar minister za zdravje v imenu ustanovitelja) imeti popoln nadzor nad sveti zdravstvenih zavodov. Zaposleni, zavarovanci in pacienti bodo tako zgolj statisti in nemočni opazovalci v temeljnem organu vsakega javnega zavoda, kar svet je. Paradoksalno je, da je vlada istočasno podprla Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so pripravili v Inštitutu 8. marec, in s katerim se v svete vrtcev in šol ponovno vrača večje število predstavnikov zaposlenih, kar v KSJS zelo pozdravljamo.

3. Veliko vsebin je prepuščenih nadaljnjemu urejanju s podzakonskimi akti, večinoma kar ministru za zdravje. Tovrsten način je tako pravno kot vsebinsko sporen. Zakon mora določati vse osnovne predpostavke, zgolj podrobnejšo izpeljavo teh vsebin pa lahko naloži podzakonskim aktom. Na podobno nesprejemljivo prakso smo opozarjali tudi prejšnjo vlado pri sprejemanju Zakona o dolgotrajni oskrbi. Žal so se naša opozorila uresničila. Podzakonski akti so bili sprejeti prepozno ali jih še ni, zakona pa se ne da izvajati in nam grozi prava katastrofa, če se začetka uporabe zakona ne bo odložilo.
 

4. Zakon popolnoma spreminja način sklepanja t.i. splošnega dogovora, s katerim se ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev vsako leto dogovorijo za programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, potrebne zmogljivosti ter obseg sredstev. Po veljavni ureditvi je ministrstvo za zdravje eden od partnerjev dogovora, Vlada RS pa daje končno soglasje. Po novem bo vlada izdala predpis, s katerim bo določila vse zgoraj navedeno. Na ta način se, tudi po opozorilih Zakonodajno pravne službe DZ, v celoti obide pogajanja, kar je v nasprotju z obstoječim sistemom zdravstvenega zavarovanja. To je izjemen poseg v avtonomijo ZZZS in v sredstva zavarovancev. Sistem slovenskega obveznega zdravstvenega zavarovanja namreč temelji na vplačilu prispevkov in zato je zdravstvena blagajna ločena od državnega proračuna.

 

5. Predlagatelj zakona zatrjuje, da je bistven cilj zakona zmanjšanje čakalnih vrst in zagotovitev izbranega osebnega zdravnika za vse. Ukrepi, ki so namenjeni doseganju tega pa so v veliki meri nedorečeni in nejasni. Zlasti ni jasno, zakaj se predlagani ukrep za zmanjšanje čakalnih vrst ne osredotoča na paciente in vrsto zdravstvene storitve, na katero se čaka več, kot je predpisana maksimalna doba, temveč se v ukrep lahko vključijo le izvajalci, pri katerih je čakalna doba. To je skregano z vso logiko, saj bi k zmanjšanju čakalnih dob lahko bolj pripomogli ravno tisti (javni) izvajalci, pri katerih ni čakalnih dob oziroma so te krajše. Opozarjamo tudi na primerljivost nekaterih ukrepov s tistimi, ki so bili sprejeti že v preteklosti v t.i. PKP-jih. Žal opaznejših rezultatov pri zmanjšanju čakalnih dob ni bilo. Zato se zastavlja vprašanje, kako bo vlada zdaj zagotovila dejanske učinke tovrstnih ukrepov in kakšne so varovalke, da se dejansko izrabi vse kapacitete javnih zdravstvenih zavodov?

 

6. Zakon vpeljuje tri vrste dodatkov za poklice v zdravstveni dejavnosti, s katerimi naj bi se zagotovila večja dostopnost do zdravstvenih storitev na primarnem nivoju. Gre za nesistemski poseg v Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), pri katerem predlagatelj ne loči med dvema temeljnima sestavinama plače: dodatkom in delovno uspešnostjo iz naslova povečanega obsega dela. Višine »dodatkov« določa v nominalnem znesku, pri čemer ni jasno ali gre za višino za posameznega zaposlenega ali za cel tim. Prav tako zakon brez razumne utemeljitve enega od »dodatkov« določa zgolj za zdravnike, čeprav vemo, da se vse zdravstvene storitve izvajajo v timu in tudi vemo, da se zdravstveni izvajalci soočajo s pomanjkanjem zaposlenih s področja zdravstvene nege. Sporno je tudi, da so »dodatki« predvideni le za primarno raven, ne pa tudi za sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti. Predlagani »dodatki« niso bili usklajeni niti usklajevani z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja niti s sindikati zgolj s področja zdravstva. Tovrstne rokohitrske, nedomišljene in neusklajene rešitve so se v preteklosti izkazale za popolnoma neustrezne, saj niso dosegle namena, hkrati pa so povzročile nezadovoljstvo tako znotraj posamezne dejavnosti kot v celotnem javnem sektorju in nove anomalije, ki se jih pozneje še dolgo odpravlja in sanira.

 

7. Zakon določa tudi možnost prenosa nekaterih pooblastil z izbranih osebnih zdravnikov na diplomirane medicinske sestre in zdravstveno administrativne sodelavce. Nedopustno je, da tako pomembno vprašanje ni bilo usklajeno s sindikati in strokovnimi organizacijami s področja zdravstva.



Izpostavili smo zgolj nekaj pomembnejših vsebinskih pripomb. Mnoge med njimi v svojem mnenju izpostavlja tudi Zakonodajno pravna služba DZ, nekatere določbe so tudi ustavno sporne.
 
Zato vas, spoštovane poslanke in poslanci pozivamo, da preučite naše pripombe in da omogočite Ekonomsko-socialnemu svetu (ki se bo sestal na seji že ta petek, 15. 7. 2022), da zakon obravnava ter vam posreduje izjavo o stopnji usklajenosti zakona, z navedbo pripomb in možnih boljših rešitev. Za v prihodnje pa vas prosimo, da od Vlade RS zahtevate, da spoštuje socialni dialog, da izpolni svoje obljube in da pravočasno ter v dobri veri usklajujemo vse zakone, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj ljudi.
 
 
 
Branimir Štrukelj,
predsednik KSJS

Kontaktne info

Telefon
(01) 439 40 30
sdzns@siol.net
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 439 40 30,
fax: (01) 439 72 85

Včlanite se

Članstvo v sindikatu SDZNS prinaša večjo varnost in številne ugodnosti.
Včlanite se »

Bodite obveščeni

Prijavite se na obvestila
Prijavite se »

Človek in pol

SDZNS že od svoje ustanovitve izdaja informativno glasilo Človek in pol.
Človek in pol
Preberite glasilo »