XXIII. redna letna skupščina Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije

19. april 2017

Po potrditvi poslovnika o delu skupščine in imenovanju delovnih teles ter sprejetju poročila verifikacijske komisije, da je na skupščini prisotnih 61 od 89 delegatk in delegatov ter tako lahko le-ta veljavno sklepa, je predsednica SDZNS Jelka Mlakar poročala o delu sindikata v času med zadnjo in tokratno sejo.
 
Tudi minulo leto med obema skupščinama je bilo nadvse aktivno in pestro; sindikat se je ukvarjal s temami in težavami, ki so stalnica že nekaj let. Delo sindikata je bilo v zadnjem desetletju močno ovirano, predvsem zaradi pogostega menjavanja ministrov za zdravje, ki so preprosto ključni za uspeh naših prizadevanj in praktično edini ustrezni in kompetentni sogovorniki. Do nastopa mandata sedanje ministrice so vsi ministri poslušali SDZNS, a ga iz različnih razlogov niso slišali. Sedanja ministrica sicer sliši, kar dokazujejo sprejeti sklepi sestankov na Ministrstvu za zdravje in posledično aktivnosti, ki jih izvajajo. A sprejemanje zakonskih podlag se ne odvija skladno s pričakovanji; vzrokov je več, ključna je moč interesnih skupin, ki zavirajo sprejem že usklajenih zakonskih določb.

Tokratna skupščina SDZNS se je seznanila z dosedanjimi aktivnostmi pri urejanju pomembnih vprašanj in sprejela nekaj odločilnih sklepov glede nadaljnjih aktivnostih sindikata, in sicer:

Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi:
1. junija lani je delovna skupina, imenovana na Republiškem odboru, začela pripravljati predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Normativni del dopolnjene kolektivne pogodbe je SDZNS potrdil na zadnji seji Republiškega odbora (RO) in jo tudi uskladil z drugimi sindikati, podpisniki omenjene kolektivne pogodbe. Nekaj poglavitnih elementov novele oziroma predlogov sindikata, ki jih bo le-ta predložil ministrstvu v postopek pogajanj in usklajevanj, je zbranim na skupščini na kratko orisal pravnik sindikata Janez Turuk.
Po dokončni uskladitvi besedila bo SDZNS ministrici za zdravje in ministrici za delo, družino in socialne zadeve napovedal pogajanja o KP, katerih začetek sindikat pričakuje v maju. Delovna skupina za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi je pri oblikovanju svojega predloga upoštevala tudi kriterije EFN za grupiranje delovnih mest medicinskih sester ter rezultate pogajanj za aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.
Tarifni del kolektivne pogodbe bo sindikat obravnaval po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij in vzporedno z uveljavljanjem dosežkov zdravnikov (projekt odpravljanja čakalnih dob, metodološki pristop k določanju novih delovnih mest (senioriteta), ipd.).
 
- Reševanje problematike srednjih medicinskih sester (SMS) – sistemske rešitve:
V noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je v 31. členu predlog za odpravo problematike srednjih medicinskih sester, ki je bil usklajen že medresorsko in tudi koalicijsko. Zataknilo se je pri drugih določilih zakona v zvezi z delom pri drugem delodajalcu in v zvezi s koncesijami. Zadnje zagotovilo ministrice za zdravje je bilo, da bo zakon poslala v parlament, četudi ne bo v celoti usklajen. V zvezi z novelo ZZDej so predstavniki SDZNS obiskali tudi poslanske skupine v Državnem zboru. Ravno danes po že končani skupščini so sicer mediji objavili informacijo, da se je koalicijskim strankam vseeno uspelo uskladiti glede vsebine zakona. Koalicija je dosegla kompromis glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je tako izrazila pričakovanje, da bo vlada v četrtek (20. aprila) predlog potrdila. Po kompromisu v členih glede podeljevanja koncesij je predlog sprejemljiv tudi za DeSUS in ga lahko podprejo, je ob tem povedal podpredsednik stranke Tomaž Gantar.

So pa delegati (kot omenjeno, navedena informacija o dosegi kompromisa je v javnost prišla šele po zaključku skupščine) ob obravnavi te točke soglasno sklenili, da če bi se sprejemanje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti zaustavilo, bi SDZNS določila 31. člena uveljavljal preko sprememb Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Obenem pa so, prav tako soglasno, sklenili, da bo sindikat ponovno sprožil (nadaljeval) priprave na stavko, če se pogajanja o noveli KP ne bi odvijala skladno s pričakovanji.
 
- Napredovanje v nazive v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi:
Priprava vsebinskih podlag za uvedbo nazivov na področju zdravstvene nege (nabor nazivov, pogoji, in podobno …) je v zaključni fazi. Ko bo vsebina dorečena, bosta pravnika SDZNS in Zbornice–Zveze v pravnem smislu oblikovala predloga pravilnika o nazivih, ki bo posredovan v sprejem na Ministrstvo za zdravje, vzporedno s prenovo kolektivne pogodbe. Vprašanje nazivov je pomembno še toliko bolj, ker se z vladne strani nakazuje zaostrovanje pogojev za napredovanje v plačne razrede.
 
- Odprava anomalij v plačnem sistemu:
Pogajanja o tem med sindikati javnega sektorja in vlado so v teku; SDZNS je pripravil predlog za odpravo anomalij pri uvrščanju v plačne razrede na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe ter ga uskladil v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS). V prvi fazi odprave anomalij se predlog nanaša na višjo uvrstitev delovnih mest bolničarjev in srednjih medicinskih sester, ob odprtju aneksa h kolektivni pogodbi pa bomo predlagali, da se v katalog delovnih mest  uvrsti tudi delovno mesto diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti.
 
- Poklicno pokojninsko zavarovanje:
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) za SDZNS izvaja analizo delovnih mest. Na podlagi ugotovitev raziskave bo sindikat takoj intenzivno pristopil k aktivnostim v zvezi s poklicnim zavarovanjem na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe; skozi novelo kolektivne pogodbe so SDZNS skušal izpogajati splošni člen o poklicnem pokojninskem zavarovanju,
 
- Kadrovski standardi in normativi na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe:
Če kadrovski normativi ne bodo urejeni z zakonom ali pravilnikom, bo sindikat predlagal, da se uredijo s Kolektivno pogodbo, kar je že vneseno v predlog novele.
 
- Preverjanje števila presežnih neplačanih ur po zavodih:
Z vprašanjem kadrovskih normativov je tesno povezano tudi zbiranje podatkov o nadurah po zavodih. O velikem številu neplačanih ur je sindikat že konec lanskega leta opozoril ministrico za zdravje. Po sklepu takratnega sestanka je ministrica opozorila člane Svetov zavodov in direktorje zavodov k obveznosti plačevanja opravljenega dela v celoti. Po zadnjih podatkov se je stanje neplačanih ur razpolovilo. Na RO je bilo sklenjeno, da se po zavodih izvede preverjanje števila neplačanih presežnih ur; naloga sindikalnih zaupnikov je, da po preteku vsakega referenčnega obdobja preverijo stanje neplačanih ur in v primeru, da zaposleni ne morejo koristiti ur, direktorji jih pa ne želijo plačati, o tem obvestijo vodstvo sindikata. Presežne ure, prenesene preko referenčnega obdobja, se tako v primeru koriščenja kot tudi izplačila vrednotijo kot nadure, torej 130 %.
 
- Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju
Zaradi pomembnosti vsebino sklenjenega »Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju« z dne 21. 12. 2016 (v nadaljevanju: Dogovor), ki smo ga sklenili Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja, med njimi tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, predstavljam podrobneje:
V skladu z II. točko Dogovora velja  - glede posameznih plačnih elementov - sledeče:

- regres za letni dopust:
Regres za letni dopust za leto 2017 pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega in sicer:
- do vključno 16. plačnega razreda                          1.000,00 EUR
- od 17. do vključno 40. plačnega razreda               790,73 EUR
- od 41. do vključno 50. plačnega razreda               600,00 EUR
- od 51. plačnega razreda dalje                                 500,00 EUR.

- napredovanje v plačne razrede in nazive:
Javni uslužbenci, ki v letu 2017 napredujejo v višji plačni razred ali naziv, pridobijo pravico do višje plače s 1. decembrom 2017, javni uslužbenci, ki napredujejo v višji plačni razred ali naziv v letu 2018, pa pridobijo pravico do višje plače s 1. decembrom 2018. Ne glede na navedeno pridobijo javni uslužbenci pravico do višje plače s pridobitvijo naziva, če je pridobitev naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oz. za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

- redna delovna uspešnost:
Redna delovna uspešnost se v letih 2017 in 2018 ne izplačuje.

- delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela:
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko v letih 2017 in 2018 znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca, če se izplačuje tudi iz naslova sredstev posebnega projekta pa lahko skupno znaša največ 30% osnovne plače.
 
V IV. točki Dogovor vsebuje določila o odpravi anomalij v sistemu plač javnega sektorja. Vladna in sindikalna stran se morata najkasneje do 1. 5. 2017 dogovoriti za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, še posebej za delovna mesta  plačne skupine J, delovna mesta iz dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje 2009-2010 z dne 24. 2. 2009 (vključuje tudi orientacijsko delovno mesto SMS) ter za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb. Anomalije naj bi se odpravljale v razponu od enega do treh plačnih razredov na posameznem delovnem mestu oz. nazivu. Za odpravo anomalij je v skladu z Dogovorom namenjenih 70 milijonov evrov letno. Javni uslužbenci na zgoraj navedenih delovnih mestih, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 7. 2017, nad 26. plačnim razredom pa s 1. 10. 2017. V VII. točki Dogovor vsebuje določilo, da vlada in sindikati v letu 2018 pričnejo pogajanja tudi o preostalih ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju, ki so se uveljavili s sprejetjem ZUJF in aneksov h kolektivnim pogodbam v letu 2012, v VIII. točki pa določilo, da izvedba sporazuma med Vlado RS in sindikatom FIDES glede vrednotenja delovnih mest zdravnikov predstavlja neposredno podlago za pogajanja v vrednotenju  delovnih mest v zdravstvu in v drugih dejavnostih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljivi z zdravniškimi delovnimi mesti.
Dogovor je bil objavljen v Uradnem listu RS (št. 88/2016), objavljen pa je tudi na spletni strani SDZNS.
 
Sindikat spremlja spremembe na področju delovne in področne zakonodaje; odziva se na izjave vladnih predstavnikov o predlogih, ki bi lahko pomembno vplivali na socialno-ekonomski in delovno-pravni status članov SDZNS. Pravnik sindikata sodeluje v vseh delovnih skupinah, ki usklajujejo pravne podlage, ki se dotikajo naših članic in članov.
 
Predsednica SDZNS je poročala tudi o obiskih vodstva sindikata na sindikalnih enotah, kjer je članstvo potrebovalo pomoč ali podporo. Vodstvo SDZNS ocenjuje, da so bili obiski uspešni in so pomagali, ob sodelovanju članov, zagotoviti pravice, ki pripadajo članstvu. Obenem je opazno, da je socialnih stisk naših članov vedno več; na sedež sindikata je prispelo veliko prošenj in večini je bila dodeljena solidarnostna pomoč.
Junija lani je sindikat organiziral tradicionalni piknik, jeseni pa enodnevni seminar za sindikalne zaupnike in vtisi udeležencev so bili pozitivni. Uspešno delo in trud se vidi tudi v rasti števila članstva, kar je velika zasluga tudi vseh predstavnikov SDZNS v delovnih sredinah.
SDZNS je aktiven v predsedstvu Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), prav tako pa sodeluje na sejah Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego (RSKZN), kamor je predsednica Jelka Mlakar kot predstavnica sindikata redno vabljena. Predsednica se udeležuje tudi vseh sestankov pomočnic direktorjev za zdravstveno nego za področje zdravstva in sociale. Seveda se sindikalni predstavniki udeležujejo tudi sestankov na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer tečejo razprave in se sprejemajo odločitve o problematiki, ki zadeva zaposlene v zdravstvu in sociali.
 
Pravno svetovanje članom je eno pomembnejših področij sindikalnega delovanja, v preteklem obdobju pa je zaradi specifik (težav) plačnega sistema in številnih drugih delovno-pravnih problemov  postalo izjemno zahtevno, tako po vsebini kot tudi po številu vloženih postopkov. Zahvala za učinkovito razreševanje pravnih problemov gre pravniku SDZNS Janezu Turuku. Redno, enkrat mesečno, so tudi v preteklem letu potekale redne seje republiškega odbora (bila pa je tudi ena izredna seja), kjer so članice in člani sprejemali odločitve o delovanju sindikata med obema skupščinama.
 
V času do prihodnje skupščine bo SDZNS nadaljeval z aktivnostmi, ki bodo zaposlenim v zdravstveni negi prinesle ohranitev in izboljšanje njihovih pravic, si prizadeval za višje plače, za odpravo anomalij v plačnem sistemu, za dopolnitev kolektivne pogodbe ter za uveljavitev poklicnega zavarovanja za medicinske sestre, napredovanj v nazive in sprememb na področju rednega napredovanja, bo pa v predlogu novele KP predlagal tudi nekatere izboljšave zgolj za člane.
 
Delegati skupščine so po kratki razpravi sprejeli oziroma potrdili poročilo predsednice o delu v preteklem letu in predlog aktivnosti in dela za leto 2017.
 
Predstavnica Nadzornega odbora (NO) je poročala o tem, da je bilo poslovanje sindikata skladno s poslovnim načrtom in tudi sicer vzorno, čemur so delegati pritrdili s soglasno potrditvijo poročila NO. Sprejeli/potrdili so poročilo o finančno-materialnem poslovanju in zaključnem računu Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije za leto 2016.
 
Pred zaključkom je generalni sekretar SDZNS Marjan Meglič podrobno predstavil še poslovni načrt SDZNS za leto 2017 ter pojasnil vse pomembnejše postavke v načrtovanih prihodkih in odhodkih, ki so v luči prihodnjih aktivnosti pomembnejše oziroma jih je bilo potrebno posebej izpostaviti.
 
V zadnji točki dnevnega reda skupščine je predstavnik reševalcev predstavil njihovo pobudo o vključitvi v sindikat in orisal specifike tega poklica ter njihovega zdajšnjega položaja. Predlog so zbrani pozdravili in podprli, sindikat pa bo do prihodnje skupščine našel rešitev za primerno opredelitev njihovega položaja v sindikatu tudi ob ustrezni prilagoditvi statuta.

Kontaktne info

Telefon
(01) 439 40 30
sdzns@siol.net
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 439 40 30,
fax: (01) 439 72 85

Včlanite se

Članstvo v sindikatu SDZNS prinaša večjo varnost in številne ugodnosti.
Včlanite se »

Bodite obveščeni

Prijavite se na obvestila
Prijavite se »

Človek in pol

SDZNS že od svoje ustanovitve izdaja informativno glasilo Človek in pol.
Človek in pol
Preberite glasilo »