Izjava Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) glede (ne)podpisa Aneksov h Kolektivnima pogodbama in Dogovora, ki velja za steber zdravstva in socialnega varstva ter obvezne socialne varnosti
Ljubljana, 14. novembra 2024
Izjava Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) glede (ne)podpisa Aneksov h Kolektivnima pogodbama in Dogovora, ki velja za steber zdravstva in socialnega varstva ter obvezne socialne varnosti
Republiški Odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) se je po seznanitvi z rezultati pogajanj o prenovi plačnega sistema odločil, da predsednici ne podeli mandata za podpis Aneksov h Kolektivni pogodbi zdravstva in socialnega varstva in Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi ter stebrnega Dogovora.
SDZNS je od Vlade RS namreč pričakoval, da bo z reformo plačnega sistema zaznala in ustrezno naslovila tiste dejavnosti in poklice, ki so zaradi svoje deficitarnosti in posledičnih obremenitev še posebej izpostavljeni. In to pričakovanje je bilo še toliko bolj utemeljeno, ker je Vlada ves čas zatrjevala, da je ureditev problematike v zdravstvu njena zaveza in prioriteta.
Ne glede na številne argumente in utemeljitve sindikata glede posameznih delovnih mest znotraj dejavnosti zdravstvene nege določena delovna mesta še vedno ostajajo podvrednotena in kot taka tudi neprivlačna za kadre oziroma za zaposlitev. Kaj to pomeni za javno zdravstvo, o katerem politika vseskozi govori kot o prioriteti, lahko vidimo na vsakem koraku. Priča smo zapiranju oddelkov in dolge čakalne dobe niso samo odraz pomanjkanja zdravnikov, ampak tudi medicinskih sester, čeprav le redki direktorji to javno priznajo.
SDZNS je do zadnjega upal, da bo skupaj z ostalimi deležniki lahko našel rešitve za vsa s strani sindikata še posebej izpostavljena delovna mesta v zdravstveni negi, in to še zlasti po ožjem sestanku s predstavniki resornega ministrstva, na katerem so predstavniki SDZNS in ministrstva skupaj prišli do minimuma nabora delovnih mest, ki bi še vodil do podpisa omenjenih dokumentov. Le nekaj malega od tega se je uresničilo, še zdaleč pa ne vse to, za kar je že obstajalo poenoteno mnenje. Gre za dvig osnovnih plač za enega do dveh plačnih razredovza dodatnih nekaj delovnih mest. SDZNS ugotavlja, da doslej nastale anomalije rešene, temveč zaradi vladnega vztrajanja prav nasprotno – pojavile so se nove. To najbrž ni bil cilj plačne reforme.
Zdaj je na potezi Vlada. Če ta želi, da se sistem javnega zdravstva ne bo porušil, bo morala narediti konkretne korake v smer izboljšanja vrednotenja dela in pogojev za delo v zdravstveni negi, tako v zdravstvu kot socialnem varstvu.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je v vsakem trenutku pripravljeni za dialog, sodelovanje in prispevanje predlogov konkretnih rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu ter morda le pripeljale do normalizacije razmer v javnem zdravstvu.
SDZNS je od Vlade RS namreč pričakoval, da bo z reformo plačnega sistema zaznala in ustrezno naslovila tiste dejavnosti in poklice, ki so zaradi svoje deficitarnosti in posledičnih obremenitev še posebej izpostavljeni. In to pričakovanje je bilo še toliko bolj utemeljeno, ker je Vlada ves čas zatrjevala, da je ureditev problematike v zdravstvu njena zaveza in prioriteta.
Ne glede na številne argumente in utemeljitve sindikata glede posameznih delovnih mest znotraj dejavnosti zdravstvene nege določena delovna mesta še vedno ostajajo podvrednotena in kot taka tudi neprivlačna za kadre oziroma za zaposlitev. Kaj to pomeni za javno zdravstvo, o katerem politika vseskozi govori kot o prioriteti, lahko vidimo na vsakem koraku. Priča smo zapiranju oddelkov in dolge čakalne dobe niso samo odraz pomanjkanja zdravnikov, ampak tudi medicinskih sester, čeprav le redki direktorji to javno priznajo.
SDZNS je do zadnjega upal, da bo skupaj z ostalimi deležniki lahko našel rešitve za vsa s strani sindikata še posebej izpostavljena delovna mesta v zdravstveni negi, in to še zlasti po ožjem sestanku s predstavniki resornega ministrstva, na katerem so predstavniki SDZNS in ministrstva skupaj prišli do minimuma nabora delovnih mest, ki bi še vodil do podpisa omenjenih dokumentov. Le nekaj malega od tega se je uresničilo, še zdaleč pa ne vse to, za kar je že obstajalo poenoteno mnenje. Gre za dvig osnovnih plač za enega do dveh plačnih razredovza dodatnih nekaj delovnih mest. SDZNS ugotavlja, da doslej nastale anomalije rešene, temveč zaradi vladnega vztrajanja prav nasprotno – pojavile so se nove. To najbrž ni bil cilj plačne reforme.
Zdaj je na potezi Vlada. Če ta želi, da se sistem javnega zdravstva ne bo porušil, bo morala narediti konkretne korake v smer izboljšanja vrednotenja dela in pogojev za delo v zdravstveni negi, tako v zdravstvu kot socialnem varstvu.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je v vsakem trenutku pripravljeni za dialog, sodelovanje in prispevanje predlogov konkretnih rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu ter morda le pripeljale do normalizacije razmer v javnem zdravstvu.
* * * * * *
PREDSEDNICA SDZNS
Slavica Mencingar