Izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike SDZNS
Predsedniki sindikalnih enot so se seznanili z aktualnimi dogajanji ter pridobili še mnoge druge, za njihovo delo nadvse pomembne in koristne informacije.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je 10. novembra letos v Ljubljani pripravil izobraževalni seminar za svoje sindikalne zaupnice in zaupnike. Dogodka se je udeležilo več kot 70 predsednikov sindikalnih enot ali njihovih namestnikov, prisluhnili pa so številnim aktualnim in zanimivim temam, pomembnim za njihovo delo, v zaključku seminarja pa so tako z vodstvom sindikata in pravnikom SDZNS kot med seboj izmenjali še nekaj vprašanj iz njihovih sredin in vsakodnevne prakse, si odgovorili na dileme ter delili izkušnje iz svojih zavodov s kolegicami in kolegi.
Sindikalni zaupniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije so se na tokratnem seminarju uvodoma seznanili z aktualnim dogajanjem, ki sta jim ga predstavila predsednica SDZNS Slavica Mencingar in Marjan Meglič, generalni sekretar sindikata. Predsednica je poročala o pogajanjih o plačah v zdravstvu in socialnem varstvu ter izpostavila, da sindikati z vladnimi predlogi oziroma dosedanjim potekom pogajanj niso zadovoljni, ker delovna mesta v plačni skupini E3 sploh niso naslovljena. Ocenila jih je kot vztrajanje na točki nič. Glede plačne skupine E3 je namreč stališče vladne strani, da so z dogovorom novembra lani "rešili vse", a takrat je bilo veliko delovnih mest deležnih dviga zgolj za en ali dva plačna razreda in ostajajo še mnoge druge anomalije. Spomnimo: predstavniki vlade in sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva smo novembra lani podpisali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva, ki je prinesel višje plače okoli 35.000 zaposlenim, najbolj so se povišale bolnišničnim medicinskim sestram. Ob tem je bilo predvideno, da bomo rešitve za delovna mesta, ki v novembrski dogovor niso bila vključena, in ostala odprta vprašanja iskali v drugem krogu pogajanj, do katerih pa nato ni prišlo in zato so po volitvah zahteve pričakale novo vlado. Stekla so pogajanja, ki pa ne tečejo po pričakovanjih in sindikati z njimi nismo zadovoljni. Minister za zdravje skupaj z ministrico za javno upravo meni, da smo z lanskim dogovorom uredili vsa nesorazmerja in zadovoljivo dvignili plačne razrede za vse zaposlene v zdravstveni negi. To seveda ne drži. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnjo sredo in SDZNS bo vztrajal, da pride do uresničitve tega, kar je bilo zapisano v dogovor novembra lani.
V nadaljevanju sta predsednica in generalni sekretar povzela še nedavni dogovor sindikatov javnega sektorja z Vlado RS. Reprezentativni sindikati javnega sektorja so konec septembra z Vlado najprej parafirali, nekaj dni zatem pa tudi podpisali plačni dogovor. Zaposlenim v javnem sektorju se vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka, dvig pa bodo prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač. Dogovor predvideva nov dvig z aprilskimi plačami, takrat za en plačni razred, kar povprečno pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače že povečale z dogovorom novembra lani. S septembrom se je zvišala višina nadomestila za malico, in sicer s sedanjih 4,94 evra na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več. Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov. V tem dogovoru pa je tudi določba, da se uresničijo dogovori iz mandatov preteklih vlad, ter zaveza obeh strani, da se začneta usklajevati o sistemskih spremembah obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju z namenom, da se najkasneje do 30. junija prihodnje leto pripravi predlog sprememb tega sistema, ki že dolgo ni več enoten in pregleden.
Izobraževalni seminar se je nadaljeval s predstavitvijo položaja, pravic in dolžnosti sindikalnih zaupnikov. Pravnik sindikata Janez Turuk je predstavil in pojasnil pravne temelje, ki opredeljujejo delovanje sindikatov v zavodih ter imuniteto in odgovornost sindikalnih zaupnikov. To področje urejata Zakon o delovnih razmerjih in podrobneje še Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi. Posamezni členi tako določajo pogoje za delo sindikata, ki jih mora zagotoviti delodajalec, govorijo o zagotavljanju podatkov sindikatu, kdaj mora biti le-ta pozvan k oddaji predhodnega mnenja ali kako je urejeno posebno varstvo in imuniteta sindikalnega zaupnika.
Kasneje je predsednik sindikalne enote v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec Matej Repas iz lastnih izkušenj kolegicam in kolegom predstavil primer uspešnega dela in delovanja sindikata v zavodu in navedel lastnosti, ki bi jih po njegovem dober sindikalni zaupnik moral imeti; temelj sta zaupanje pri članstvu in njihova podpora, obenem pa zagotovo tudi ustrezne komunikacijske veščine, vztrajnost, ustrezna informiranost ter znanja, proaktivnost, spretnost jasnega izražanja stališč, ki morajo biti ustrezno pravno podprta. Sindikalni zaupnik mora poznati organizacijo in delovanje zavoda, vlogo in pristojnosti sveta zavoda, podpornih služb v zavodu, področja problematike, tehnike in poti reševanja sporov in izzivov ter biti odprt za sodelovanje z ostalimi sindikati in zavodi.
Vsebinsko se je na opisano predstavitev navezoval tudi prispevek podpredsednika SDZNS Edina Adroviča, ki je kot član komisije sindikata za pridobivanje in ohranjanje članstva predstavil nekaj temeljnih pravil in ugotovitev glede vloge ter nalog sindikalnih zaupnikov pri skrbi za članstvo. Predstavil je načrtovane aktivnosti sindikata na tem področju in specifike različnih skupin zaposlenih glede na njihov interes, da postanejo in ostanejo člani.
V zaključku izobraževalnega seminarja so zbrani z vodstvom in pravno službo sindikata razrešili še nekaj dilem, zlasti glede vsebine nedavno sprejetega »izhodnega covidnega zakona«, zlasti glede nove ureditve oziroma pogojev za izplačilo covidnega dodatka in dodatka za začasno prerazporeditev k drugemu delodajalcu.
Sindikalni zaupniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije so se na tokratnem seminarju uvodoma seznanili z aktualnim dogajanjem, ki sta jim ga predstavila predsednica SDZNS Slavica Mencingar in Marjan Meglič, generalni sekretar sindikata. Predsednica je poročala o pogajanjih o plačah v zdravstvu in socialnem varstvu ter izpostavila, da sindikati z vladnimi predlogi oziroma dosedanjim potekom pogajanj niso zadovoljni, ker delovna mesta v plačni skupini E3 sploh niso naslovljena. Ocenila jih je kot vztrajanje na točki nič. Glede plačne skupine E3 je namreč stališče vladne strani, da so z dogovorom novembra lani "rešili vse", a takrat je bilo veliko delovnih mest deležnih dviga zgolj za en ali dva plačna razreda in ostajajo še mnoge druge anomalije. Spomnimo: predstavniki vlade in sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva smo novembra lani podpisali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva, ki je prinesel višje plače okoli 35.000 zaposlenim, najbolj so se povišale bolnišničnim medicinskim sestram. Ob tem je bilo predvideno, da bomo rešitve za delovna mesta, ki v novembrski dogovor niso bila vključena, in ostala odprta vprašanja iskali v drugem krogu pogajanj, do katerih pa nato ni prišlo in zato so po volitvah zahteve pričakale novo vlado. Stekla so pogajanja, ki pa ne tečejo po pričakovanjih in sindikati z njimi nismo zadovoljni. Minister za zdravje skupaj z ministrico za javno upravo meni, da smo z lanskim dogovorom uredili vsa nesorazmerja in zadovoljivo dvignili plačne razrede za vse zaposlene v zdravstveni negi. To seveda ne drži. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnjo sredo in SDZNS bo vztrajal, da pride do uresničitve tega, kar je bilo zapisano v dogovor novembra lani.
V nadaljevanju sta predsednica in generalni sekretar povzela še nedavni dogovor sindikatov javnega sektorja z Vlado RS. Reprezentativni sindikati javnega sektorja so konec septembra z Vlado najprej parafirali, nekaj dni zatem pa tudi podpisali plačni dogovor. Zaposlenim v javnem sektorju se vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka, dvig pa bodo prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač. Dogovor predvideva nov dvig z aprilskimi plačami, takrat za en plačni razred, kar povprečno pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače že povečale z dogovorom novembra lani. S septembrom se je zvišala višina nadomestila za malico, in sicer s sedanjih 4,94 evra na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več. Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov. V tem dogovoru pa je tudi določba, da se uresničijo dogovori iz mandatov preteklih vlad, ter zaveza obeh strani, da se začneta usklajevati o sistemskih spremembah obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju z namenom, da se najkasneje do 30. junija prihodnje leto pripravi predlog sprememb tega sistema, ki že dolgo ni več enoten in pregleden.
Izobraževalni seminar se je nadaljeval s predstavitvijo položaja, pravic in dolžnosti sindikalnih zaupnikov. Pravnik sindikata Janez Turuk je predstavil in pojasnil pravne temelje, ki opredeljujejo delovanje sindikatov v zavodih ter imuniteto in odgovornost sindikalnih zaupnikov. To področje urejata Zakon o delovnih razmerjih in podrobneje še Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi. Posamezni členi tako določajo pogoje za delo sindikata, ki jih mora zagotoviti delodajalec, govorijo o zagotavljanju podatkov sindikatu, kdaj mora biti le-ta pozvan k oddaji predhodnega mnenja ali kako je urejeno posebno varstvo in imuniteta sindikalnega zaupnika.
Kasneje je predsednik sindikalne enote v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec Matej Repas iz lastnih izkušenj kolegicam in kolegom predstavil primer uspešnega dela in delovanja sindikata v zavodu in navedel lastnosti, ki bi jih po njegovem dober sindikalni zaupnik moral imeti; temelj sta zaupanje pri članstvu in njihova podpora, obenem pa zagotovo tudi ustrezne komunikacijske veščine, vztrajnost, ustrezna informiranost ter znanja, proaktivnost, spretnost jasnega izražanja stališč, ki morajo biti ustrezno pravno podprta. Sindikalni zaupnik mora poznati organizacijo in delovanje zavoda, vlogo in pristojnosti sveta zavoda, podpornih služb v zavodu, področja problematike, tehnike in poti reševanja sporov in izzivov ter biti odprt za sodelovanje z ostalimi sindikati in zavodi.
Vsebinsko se je na opisano predstavitev navezoval tudi prispevek podpredsednika SDZNS Edina Adroviča, ki je kot član komisije sindikata za pridobivanje in ohranjanje članstva predstavil nekaj temeljnih pravil in ugotovitev glede vloge ter nalog sindikalnih zaupnikov pri skrbi za članstvo. Predstavil je načrtovane aktivnosti sindikata na tem področju in specifike različnih skupin zaposlenih glede na njihov interes, da postanejo in ostanejo člani.
V zaključku izobraževalnega seminarja so zbrani z vodstvom in pravno službo sindikata razrešili še nekaj dilem, zlasti glede vsebine nedavno sprejetega »izhodnega covidnega zakona«, zlasti glede nove ureditve oziroma pogojev za izplačilo covidnega dodatka in dodatka za začasno prerazporeditev k drugemu delodajalcu.