Vsako leto, 7. aprila, svet obeležuje svetovni dan zdravja, ki zaznamuje obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 1948 in predstavlja priložnost za ozaveščanje o svetovni zdravstveni problematiki.

Tema letošnjega svetovnega dneva zdravja je »Moje zdravje, moja pravica«, ki poudarja, da je dostop do dobrega zdravja osnovna človekova pravica. Vsi si zaslužimo živeti zdravi, ne glede na to kdo smo in kje živimo. Čeprav se nam včasih zdi, da ne moremo ničesar spremeniti, naj nam bo ta dan opomin, da lahko že z majhnimi koraki ustvarjamo boljši svet.
 

Tema letošnjega svetovnega dneva zdravja je »Moje zdravje, moja pravica«
 

 
Žal ogromno ljudi po svetu nima dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe, izobraževanja in bistvenih virov za zdravo življenje. To je lahko posledica dejavnikov, kot so revščina, geografska lokacija, diskriminacija ali različni konflikti. WHO si prizadeva ozaveščati o tej neenakosti in poskuša ustvarjati boljši svet, v katerem lahko vsi, povsod, dosežejo optimalno zdravstveno oskrbo in blaginjo.
 
Kaj lahko storite ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja?
Svetovni dan zdravja je priložnost za vse, da ukrepamo za pravičnejšo zdravstveno oskrbo. Spodaj si lahko preberete nekaj načinov, kako lahko tudi sami prispevate k temu.
Izobražujte se: poiščite čim več relevantnih informacij o globalnih zdravstvenih izzivih in pravici do zdravja, saj boste s tem dobili širšo sliko in boste bolje razumeli težave s katerimi se srečujemo na globalni ravni.

Širite ozaveščenost: s prijatelji in bližnjimi se pogovorite o izzivih svetovnega zdravstva ter si izmenjajte mnenja in znanje, ki ga imate.

Podprite zdravstvene pobude: Donirajte ali kako drugače pomagajte organizacijam, ki delajo na področju izboljšanja enakosti globalnega zdravja. Veliko lahko prispevate že s prostovoljno pomočjo v tovrstnih organizacijah, lokalnih zdravstvenih ambulantah ali centrih za različne skupnosti.

Prevzemite odgovornost za svoje zdravje: poskrbite za zdravo prehrano, telesno aktivnost in zdrav življenjski slog. Redno hodite tudi na preventivne preglede in preiskave. S tem, ko boste sami pri sebi postavili lastno blaginjo na prvo mesto, boste naredili že prvi korak, da postanete zagovornik za bolj zdrav svet.
 
V sklopu svetovnega dneva zdravja se po celotni Sloveniji odvijajo številni dogodki, namenjeni ozaveščanju o pomembnosti zdravja in spodbujanju zdravega načina življenja. Od predavanj in delavnic do športnih aktivnosti in brezplačnih pregledov. Vabimo vas, da poiščete dogodke, ki vas zanimajo in se jih udeležite. Vsak posameznik lahko pripomore k pravičnejšemu zdravju. Udeležba na tovrstnih dogodkih je odlična priložnost za pridobivanje novih znanj o zdravju, obenem pa lahko spoznate ljudi s podobnimi interesi ter se aktivno vključite v lokalno skupnost. Skupaj lahko gradimo bolj zdrav svet, kjer ima vsak posameznik enakopraven dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe.
 
Ob svetovnem dnevu zdravja 2024 se spominjamo, da lahko vsak od nas prispeva k boljšemu zdravstvenemu sistemu in kakovostnejšemu življenju za vse. Skupaj lahko naredimo razliko! Zato si vzemimo čas, da se izobražujemo, ozaveščamo in aktivno ukrepajmo za uresničitev pravice do zdravja za vse ljudi. Naj bo letošnji svetovni dan zdravja spodbuda za pozitivne spremembe, ki bodo vodile v bolj zdrav, pravičen in enakopraven svet za vse.


Slovenska tiskovna agencija je ob letošnjem svetovnim dnevom zdravja pripravila posebno objavo z nekaj zanimivimi (statističnimi) podatki:

Kako smo v letu 2022 ocenjevali svoje zdravje?
Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU-27 od desetih (starih 16 let ali več) je v letu 2022 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (80,1 %), sledila sta Ciper (77,8 %) in Grčija (77,2 %), najnižji pa v Litvi (48,1 %) in drugi najnižji na Portugalskem (49,5 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,8 % prebivalcev, kar je bilo enako povprečju EU-27.

V povprečju lahko pričakujemo okoli 65 let zdravega življenja
Prebivalci Slovenije, rojeni leta 2021, lahko v povprečju pričakujejo 78 let življenja, od tega 82 % brez večje oviranosti (tj. 64 let), prebivalke pa 84 let, od tega 80 % brez večje oviranosti (tj. 67 let). Dečki, rojeni v 2021, lahko pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji. Podobno velja za dekleta, rojena v istem letu, ki živijo v gorenjski regiji.

Porast števila posvetovanj z zdravnikom po telefonu ali e-pošti
Leta 2022 je bilo med celotno populacijo prebivalcev v zdravstvenem varstvu na primarni ravni opravljenih 1,2 milijona preventivnih in 6,6 milijona kurativnih obiskov. Skupno število obiskov se je v tem letu povečalo predvsem zaradi porasta svetovanj po telefonu ali e-pošti, tako je bilo opravljenih skoraj 2,2 milijona svetovanj ali 39-krat toliko kot v 2017.

V povprečju na bolniškem dopustu 22 koledarskih dni
Leta 2022 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 27 koledarskih dni, moški približno 9 dni manj. Ženske so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je posamezna odsotnost trajala krajše časovno obdobje kot pri moških. V povprečju so bile tako ženske kot moški največ dni bolniško odsotni v koroški statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji.

Polovica (do)plačil namenjena zdravilom in medicinskim pripomočkom
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve v obliki doplačil in samoplačništva (tu niso upoštevani izdatki za prostovoljna zdravstvena zavarovanja) je leta 2021 znašala okoli 638 milijonov EUR. Največ denarja smo porabili za zdravila in medicinske pripomočke (50 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (44 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 12-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.

Zaradi staranja prebivalstva vse bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe
Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so v 2021 znašali 741 milijonov EUR in so se v primerjavi z letom prej zvišali za 9 %. Iz javnih virov se jih je financiralo 77 % in iz zasebnih virov 23 %. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 72.200 oseb ali na letni ravni približno 1.900 več. Največji delež teh oseb, 38 %, je omenjene storitve prejemalo na domu, 30 % pa v institucijah.