NADOMESTILO PLAČE ZA PRAZNIK
Nadomestilo plače za praznik
V skladu z določili Aneksa so delodajalci v letu 2025 dolžni zagotoviti zaposlenim plačilo nadomestila plače za najmanj 80 prazničnih ur, kot to izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za koledarsko leto 2025. Na plačilni listi zaposlenega je izplačilo nadomestila plače za praznike razvidno pod postavko »B010 – praznik«.
Če delodajalec zaposlenemu ni izplačal nadomestila plače za najmanj 80 prazničnih ur v letu 2025, mu je v skladu z določili Aneksa dolžan pri obračunu plače za mesec december 2025 izplačati denarno odmeno za manjkajoče ure praznovanja, torej razliko do letne praznične kvote 80 ur. Osnova za izračun denarne odmene je plača delavca, kakršno je prejel v mesecu decembru. Na plačilni listi je denarna odmena razvidna pod postavko »J111 – odmena za manjkajoče ure praznovanja«.
Primer:
Če je delavec v letu 2025 prejel nadomestilo plače za 48 prazničnih ur (B010 – nadomestilo plače), mu je delodajalec dolžan pri plači za mesec december 2025, torej pri izplačilu v mesecu januarju 2026, obračunati in izplačati denarno odmeno za manjkajočih 32 prazničnih ur: 80 – 48 = 32 ur (J111 – odmena za manjkajoče ure praznovanja).
Kar se tiče zahtevkov za izplačilo nadomestila za praznike za pretekla leta, je pred delovnimi sodišči v teku več sodnih sporov, ki pa še niso pravnomočno zaključeni. Izplačilo nadomestila za nazaj je možno uveljavljati z individualno tožbo člana preko sindikata, pri čemer je v tem trenutku težko z gotovostjo predvideti pozitiven ali negativen razplet takšnega postopka. Z vložitvijo tožbe se prekine tek zastaralnega roka, manj ugoden vidik vložene tožbe pa je lahko v tem, da je v primeru morebitne izgubljene tožbe pred sodiščem delavec dolžan povrniti pravdne stroške, ki so nastali nasprotni stranki (delodajalcu). Vprašanje nadomestila za praznike bo precej verjetno končalo pred Vrhovnim sodiščem RS, pri čemer bo odločitev Vrhovnega sodišča RS predstavljala veljavno sodno prakso tudi za vse ostale delodajalce in zaposlene.
Od 1. januarja 2025 dalje je v veljavi Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.99/24), ki v 8. členu določa spremembo drugega odstavka 44.a člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi glede pravice zaposlenih do nadomestila plače za praznik. Besedilo 8. člena Aneksa je dostopno na povezavi: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2024-01-3097/aneks-h-kolektivni-pogodbi-za-zaposlene-v-zdravstveni-negi
V skladu z določili Aneksa so delodajalci v letu 2025 dolžni zagotoviti zaposlenim plačilo nadomestila plače za najmanj 80 prazničnih ur, kot to izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za koledarsko leto 2025. Na plačilni listi zaposlenega je izplačilo nadomestila plače za praznike razvidno pod postavko »B010 – praznik«.
Če delodajalec zaposlenemu ni izplačal nadomestila plače za najmanj 80 prazničnih ur v letu 2025, mu je v skladu z določili Aneksa dolžan pri obračunu plače za mesec december 2025 izplačati denarno odmeno za manjkajoče ure praznovanja, torej razliko do letne praznične kvote 80 ur. Osnova za izračun denarne odmene je plača delavca, kakršno je prejel v mesecu decembru. Na plačilni listi je denarna odmena razvidna pod postavko »J111 – odmena za manjkajoče ure praznovanja«.
Primer:
Če je delavec v letu 2025 prejel nadomestilo plače za 48 prazničnih ur (B010 – nadomestilo plače), mu je delodajalec dolžan pri plači za mesec december 2025, torej pri izplačilu v mesecu januarju 2026, obračunati in izplačati denarno odmeno za manjkajočih 32 prazničnih ur: 80 – 48 = 32 ur (J111 – odmena za manjkajoče ure praznovanja).
Kar se tiče zahtevkov za izplačilo nadomestila za praznike za pretekla leta, je pred delovnimi sodišči v teku več sodnih sporov, ki pa še niso pravnomočno zaključeni. Izplačilo nadomestila za nazaj je možno uveljavljati z individualno tožbo člana preko sindikata, pri čemer je v tem trenutku težko z gotovostjo predvideti pozitiven ali negativen razplet takšnega postopka. Z vložitvijo tožbe se prekine tek zastaralnega roka, manj ugoden vidik vložene tožbe pa je lahko v tem, da je v primeru morebitne izgubljene tožbe pred sodiščem delavec dolžan povrniti pravdne stroške, ki so nastali nasprotni stranki (delodajalcu). Vprašanje nadomestila za praznike bo precej verjetno končalo pred Vrhovnim sodiščem RS, pri čemer bo odločitev Vrhovnega sodišča RS predstavljala veljavno sodno prakso tudi za vse ostale delodajalce in zaposlene.