Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, 28. aprilu

Med poklicnim skupinami, kjer bi bile izboljšave nujne, so zagotovo medicinske sestre, opozarjajo strokovnjaki.

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, 28. april, je znova priložnost za opozorila o tveganjih na delovnem mestu. Med poklicnim skupinami, kjer bi bile izboljšave nujne, so zagotovo medicinske sestre, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.
 
Za medicinske sestre so denimo zaradi dvigovanja bolnikov značilna kostno-mišična obolenja, zaradi nočnega dela, ki je dejavnik tveganja za raka dojk, je pri njih tega raka več, značilna zanje je hernija diskusa, prav tako pa tudi psihosomatska težava izgorelost.
 
Rak na dojki medicinskih sester zaradi nočnega dela je na Danskem pod določenimi pogoji priznan kot poklicna bolezen, je povedala Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V Sloveniji sicer ni tako, so pa strokovnjaki svetovali, naj se na nočno delo dobro pripravijo. Tako naj denimo v nočeh prej poskrbijo za to, da se bodo naspale in imele ustrezno prehrano.
 
Od več kot 140 prijavljenih primerov za verifikacijo poklicne bolezni po pravilniku o poklicnih boleznih, ki se je začel uporabljati 1. maja lani, niti enega ni vložila medicinska sestra, je poudarila Dodič Fikfak. Domneva, da je razlog morda v tem, da se bojijo delodajalca, nekatere pa bi se za to odločile le pod pogojem, da bi dobile neposredno odškodnino. Toda za neposredno odškodnino bi morale iti po njenem pojasnilu v tožbo.
 
Zaposleni v domovih za starejše dnevno preložijo tudi tono bremena
 
Tudi novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki se bo začel uporabljati avgusta in ki naj bi bolj zaščitil zdravje delavk in delavcev, ne rešuje težav zaradi dvigovanja bremen in bolnikov, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Pravilnik v primerih, ko gre za veliko tveganje za kostno-mišična obolenja, sicer res predpisuje obvezno uporabo pripomočkov pri dviganju in premeščanju. Vendar so stroški za posamezen pripomoček zelo visoki, so izpostavili na nedavni novinarski konferenci.
 
Posamezni izvajalec bo lahko po predlogu zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev v domovih za vse pripomočke prejel največ 30.000 evrov, medtem ko sistem za obračanje oskrbovancev, ki sami tega ne morejo, za eno posteljo znaša 3500 evrov. To pomeni, da bo posamezni dom lahko s tem sistemom opremil manj kot devet postelj, so kritični.
 
V domovih za starejše nekateri zaposleni v zdravstveni negi in socialni oskrbi v času svojega delovnega dneva sicer dvignejo toliko oskrbovancev in tolikokrat, da skupno znese tudi tono.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije tako kot inštitut menijo, da bi morali že pri načrtovanju, oblikovanju, gradnji in rekonstrukciji objektov in nakupu opreme imeti v mislih, kako razbremeniti medicinske sestre. Pri tem je treba vgrajevati naprave in pripomočke, ki jim omogočajo varnejše in manj obremenjujoče delo s pacienti, je za STA navedla predsednica te organizacije Monika Ažman.
 
V svetu se po njenih besedah v praksi že uveljavlja težnja, po kateri jim ni treba nič dvigovati. Zaradi tega je treba spoznanje, da je tako delo mogoče, vnesti v izobraževalne institucije tako za izobraževanje medicinskih sester kot za izobraževanje načrtovalcev zdravstvenih objektov in opreme, je pozvala.
 
Kot je spomnila, je prvo slovensko raziskavo o obremenjenosti, tveganjih in škodljivih vplivih na delovnih mestih zaposlenih v zdravstveni in babiški negi v zdravstvenem in socialnem varstvu v obdobju od leta 2015 do 2017 v sodelovanju z inštitutom izvedel Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Zajela je več kot 26.000 medicinskih sester, ki so delale kadar koli med letoma 1991 in 2015.
 
Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri nas zaradi obremenitev na delovnem mestu ne umirajo prej kot splošna populacija, so pa za 20 odstotkov pogosteje kot splošna populacija bolniško odsotne predvsem zaradi poškodb. Veliko jih je zaradi padcev, spotikov in zdrsov na delovnem mestu, pa tudi zaradi nosečnosti, ki je zaradi delovnih obremenitev lahko visoko rizična.
 
Raziskava je še pokazala, da so medicinske sestre pogosteje od splošne populacije hospitalizirane, poleg fizičnih pa so za njihovo delo značilne tudi psihične obremenitve, je izpostavila.
 
ILO: Po svetu zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni vsako leto umre skoraj tri milijone delavcev
 
Mednarodna organizacija dela (ILO), ki je razglasila svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, poudarja, da je zdravo in varno delovno okolje temeljno načelo in pravica delavke in delavca. Globalno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in organizacije ILO iz leta 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje med letoma 2000 in 2016 za Slovenijo kaže, da skupno 495 smrtnih primerov, povezanih z delom, pomeni 28,1 smrtnega primera na 100.000 delovno sposobnih prebivalcev, starejših od 15 let. V Evropi je bila številka v povprečju višja za dva in pol smrtna primera.
 
Po svetu po ugotovitvah ILO zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni vsako leto izgubi življenje skoraj tri milijone delavcev. Pomembne koristi po njihovem mnenju prinaša sodelovanje za večjo varnost in zdravje med vodstvom in delavci. Tako je po njihovih navedbah mogoče število nesreč pri delu zmanjšati za približno dve tretjini, število hospitalizacij pa za skoraj 60 odstotkov.
 
Vir: Slovenska tiskovna agencija