Državni zbor je pred mesem dni sprejel Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB), ki prvič celovito, sistemsko in samostojno naslavlja področje zdravstvene nege in babištva. Gre za enega od temeljnih stebrov zdravstvenega sistema, saj vključuje najštevilčnejšo poklicno skupino zdravstvenih delavcev, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne obravnave pacientov. Z današnjim dnem, 11. marcem 2026, pa je Zakon o zdravstveni negi in babištvu začel veljati. Gre za velik in pomemben korak, saj je to prvi sistemski zakon na tem področju. Zakon, ki so ga v zdravstvu podprli, med drugim uvaja strokovni izpit in usposabljanje po študiju iz zdravstvene nege in babištva ter financiranje specializacije iz državnega proračuna. Prav tako predvideva pridobitev licenc na tem področju.

Zakon uvaja pravni okvir za izvajanje dejavnosti zdravstvene nege in babištva, s pomembnim poudarkom na strokovnosti, izobraževanju in pridobivanju poglobljenih znanj zdravstvenega osebja.

Zakon določa dve različni licenci, in sicer licenco in specialistično licenco. Licenca se pridobi po opravljenem strokovnem usposabljanju oziroma pripravništvu, specialistična licenca pa po opravljeni specializaciji in predstavlja nadgradnjo licence.  Zakon torej na enak način, kot so urejene specializacije zdravnikov, ureja tudi specializacije v zdravstveni negi in babištvu, vključno z njihovim financiranjem iz javnih sredstev. Z uvedbo specializacij v zdravstveni negi bo omogočen prenos določenih nalog na ustrezno usposobljene specialiste zdravstvene nege, s čimer se bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev.

Pridobivanju potrebnih znanj za opravljanje dela je namenjen tudi individualni program usposabljanja, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju ob menjavi delovnega mesta.

Novi zakon uvaja tudi funkcijo pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in babištva (ZNB), ki ga je treba imenovati v tistih javnih zavodih, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvajajo tudi dejavnost ZNB. Navedena ureditev bo prispevala k boljšemu upravljanju kadrov in organizaciji dela na področju zdravstvene nege in babištva.

Novost zakona je tudi uvedba obveznega strokovnega usposabljanja, ki ga diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar opravi po uspešno opravljenem strokovnem izpitu oziroma ob ponovni vrnitvi na delo po daljši prekinitvi.

Sprejeti zakon je bil pripravljen ob upoštevanju primerjalnih ureditev v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije, kjer je samostojna zakonska ureditev zdravstvene nege in babištva že uveljavljena.