Ljubljana, 8. decembra 2022

 
 
»Zdravstvo je celota« – očitno brez največje poklicne skupine: zaposlenih v zdravstveni negi!
 
  
Namesto naslova navajam največkrat izrečeni stavek ob podpisu oziroma parafi Stavkovnega sporazuma med sindikati s področja zdravstva in socialnega varstva ter Vlado RS, ki se je zgodil v sredo, 7. decembra 2022. A če bi bilo temu res tako, bi tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pristopili k podpisu, ne pa da smo iz te »celote« izpadli.
 
Novembra 2021 smo vsi sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu podpisali Dogovor o nujnih ukrepih na področju plač z namenom, da preprečimo beg kadra zdravstvene nege z najtežjih delovišč v slovenskih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih. Seveda so se s podpisom ustvarile nove anomalije tako znotraj dejavnosti zdravstva in socialnega varstva kot tudi v okviru celotnega plačnega sistema v javnem sektorju. S podpisom dogovora lani novembra smo se tako sindikati kot Vlada RS zavezali, da se te anomalije odpravijo v letu 2022.
 
Namesto tega smo bili zaposleni v zdravstveni negi (ZN) ves čas pogajanj z aktualno Vlado deležni obtožb, da smo z omenjenim dogovorom zrušili enotni plačni sistem v javnem sektorju in ustvarili nove anomalije ter nesorazmerja, kar v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) kategorično zavračamo.
 
Enotni plačni sistem se je začel rušiti že dosti prej ter v drugih poklicnih skupinah, preko raznih nazivov, senioritet, z različnimi interventnimi zakoni, Uredbami in podobnimi obvodi. Žal je omenjeni Dogovor »dvignil veliko prahu«, tudi med našimi najožjimi sodelavci v zdravstvenem timu.
 
Spomnimo se samo odziva sindikata Fides in mladih zdravnikov ter njihovega vztrajnega ponavljanja, da nikjer v svetu ni tega, da bi imele medicinske sestre (MS) višje plače od zdravnikov. Pa saj MS nimamo večjih plač od zdravnikov, razen morda redkih izjem! Imamo pa nekaj najtežjih delovišč v zdravstveni negi, kjer je prišlo do nekoliko večjega dviga plačnih razredov, in sicer izključno z namenom, da preprečimo beg še tisto nekaj kadra, ki še vztraja v izjemno zahtevnih pogojih na teh deloviščih. In to so te izjeme – denimo srednje in diplomirane MS v intenzivnih terapijah, perfuzionisti, diplomirane medicinske sestre v nujni medicinski pomoči z opravljenim preverjanjem znanja, ki je enako tako za urgentne zdravnike kot za diplomirane MS.
 
V praksi in preprosto to pomeni reševanje življenj, primere od rojstev do smrti, na terenu, doma in v urgentni ambulanti. Ne zgolj zaradi pomanjkanja zdravnikov, tudi sicer večino nujnih intervencij opravijo zdravstveni reševalci sami. Obratno zelo redko ali nikoli. Potem so tukaj še zahtevna vodstvena delovna mesta zaposlenih v zdravstveni negi. To je le nekaj delovnih mest, ki zahtevajo znanja in izkušnje, ki jih mladi zdravniki šele pridobivajo.
 
Ko potegnemo črto, se morda res primeri, da so mladi zdravnik in morda tudi specialisti povsem na začetku svojih kariernih poti plačani manj kot prej omenjeni sodelavci z mnogimi leti delovnih izkušenj in posledično napredovanji. In seveda nihče od nas ne oporeka temu, da si zaslužijo tako mladi zdravniki kot vsi ostali dostojno plačilo. Vendar ne na vsak način in za vsako ceno v škodo najožjih sodelavcev, ki prav tako opravljajo izjemno težko in odgovorno delo.
 
Lahko pa zadevo pogledamo tudi z drugega zornega kota, ki smo mu prav tako priča v praksi in bo s podpisom tega dogovora še bolj očiten. Tako bo po 1. aprilu 2023 na primarnem nivoju v ordinaciji (lahko) sedel nekdo z 59. do 62. plačnim razredom, zunaj nje pa srednja medicinska sestra v 24. oziroma diplomirana medicinska sestra v 34. plačnem razredu. To velja ob predpostavki, da sta v ambulanti malce starejši zdravnik ter mlada medicinska sestra začetnica. Nenazadnje imamo tudi v zdravstveni negi zaposlene mlade sodelavce, ki so na začetku karierne poti, brez napredovanj ter s prejemki zgolj malo nad ali pogosto tudi pod minimalno plačo.
 
In to so tiste medicinske sestre, ki bi naj enostransko, brez medsebojnega dogovora, prevzele del nalog od zdravnika. Taiste medicinske sestre, ki so že v osnovi najmanj plačane, tudi zaradi prepričanja prejšnjega ministra in takratne vlade, da so to zaposleni na »lažjih delovnih mestih«, kamor domnevno bežijo kolegice iz bolnišnic. Gre za iste medicinske sestre, ki so izvzete iz tima ambulante družinske medicine, ko gre za dodatno nagrajevanje, a se od njih pričakuje oziroma pravzaprav zahteva povečanje storitev in delo na »101 delovišču«, ko je treba nadomeščati kogarkoli in kjerkoli. Prejšnja vlada jih je/nas je izigrala, in aktualna prav tako.
 
Trenutni Dogovor menda delno odpravlja plačna nesorazmerja, ki so nastala novembra lani. Ta Dogovor daje po besedah resornega ministra »obliže« na rane vsem, ki lani niso dobili nič. Zaposleni v zdravstvu seveda najbolje vemo, kdaj rana ali ranica zahteva obliž, kdaj pa metrsko gazo! Takšne so namreč aktualne razlike v »obližih« posameznih poklicnih skupin znotraj zdravstvenega tima.
 
Današnji zapis odraža stališče Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije na včeraj parafirani Stavkovni sporazum in ni namenjen temu, da bi komurkoli oporekali pravkar dosežene plačne razrede na teh pogajanjih, saj smo prepričani, da si vsak zaposlen v zdravstvu in socialnem varstvu zasluži dostojno plačilo za svoje delo.
Bojimo pa se, da bo tokratno nerazumevanje našega predloga privedlo do novih trenj in nezadovoljstva znotraj timov, predvsem na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Glede na trenutno situacijo, ki jo zaznavamo v praksi, pa to enostavno pomeni zaostrovanje odnosov, česar si nihče od nas ne želi, saj moramo vsak dan znova s skupnimi močmi poskrbeti za naše uporabnike (paciente) in odnosi med sodelavci so pri tem ključnega pomena.
 
Je pa ta zapis namenjen Vladi RS in vsem njenim odločevalcem, ki so na kakršenkoli način povezani z zdravstvom in žal niso zmogli prepoznati in ustrezno nagraditi oz. »polepiti z obližem« vseh tistih, ki so z 'zloglasnim novembrskim dogovorom' dobili najmanj in so že v osnovi najslabše vrednoten kader v zdravstveni negi. Gre v glavnem za zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre na primarnem nivoju in z nekaj izjemami tudi na sekundarnem in terciarnem nivoju. Jasno je, da Vlada krši lanski Dogovor, na kar smo v SDZNS že večkrat opozorili. Upravičeno se sprašujemo kakšni interesi vodijo Vlado RS pri vsem in zakaj si želi dodatnih konfliktov.
 
Bomo v prihodnje v naših zavodih sploh še imeli slovenske medicinske sestre ob tako ignorantskem odnosu do tega nekoč cenjenega in zaželenega poklica?!
 
Po vsem navedenem je povsem razumljivo, zakaj v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije nismo pristopili k parafiranju Stavkovnega sporazuma in ne bomo podpisali Aneksov h Kolektivni pogodbi.
 
Organi sindikata bomo skupaj z vami – člani SDZNS – takoj v začetku prihodnjega leta dorekli, kako se bomo s tem novonastalim položajem spopadli oziroma kakšne bodo naše nadaljnje sindikalne aktivnosti. Seveda računamo na enotnost in podporo vsakega izmed vas!
 
 
 
Slavica Mencingar
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije